Ekspanzija in globalizacija “žreta svoje starše”

Moja stara teza je, da ekspanzija in globalizacija “žreta svoje starše” (tukaj in tukaj). Namreč, ZDA so se z uspešnostjo svoje agresivne in militantne politike na eni ter ekspanzivne gospodarske globalizacije ustrelile v koleno:

  1. z iraško vojno (in zmago) so dvignile cene nafte in plina, s tem pa niso obogatile samo Busheve družine in njegovih teksaških prijateljev, pač pa so pomagale iz bankrota potegniti Putinovo Rusijo, ki se je na visokih cenah nafte in plina spet vrnila med velesile, in
  2. z globalizacijo in selitvijo (skoraj) celotne ameriške proizvodnje proti jugu (Mehika) in Vzhodu (predvsem Kitajska) so ameriške korporacije nehote iz bankrotirane socialistične Kitajske naredile drugo globalno velesilo.

Pri obeh procesih so bili v ozadju čisti podjetniški interesi, interesi velikih korporacij, da bodisi zaslužijo pri cenah energentov, proizvodnji vojaške opreme in obnovi Iraka, bodisi da zaslužijo na podlagi velike razlike v cenah delovne sile. Seveda pa so podjetniški interesi vedno zgolj enostranski in nikoli ne upoštevajo celovitosti posledic. Geostrateški vidiki so za individualne podjetnike nasploh nepotrebna navlaka v primerjavi z individualnimi zasluženimi milijardami.

Vprašanje je, kakšen bo nov svetovni red, ko ne bo več samo enega (ameriškega) hegemona, ampka bomo dobili manj stabilno ravnotežje med tremi (ali štirimi) velesilami: ZDA, Kitajsko, Rusijo (in morda, če bo obstala). Bosta trgovina in kapitalski tokovi še naprej prosta? Na migracije lahko pozabite. V manj stabilnem političnem ravnotežju se bo moralo oblikovati novo gospodarsko ravnotežje. Pri tem pa bo prosta trgovina s proizvodi, paradoksalno, ustrezala le še Kitajski in EU, prosta trgovina s storitvami pa ZDA, medtem ko bo Rusiji vseeno, dokler bodo cene energentov visoke. Te pa so visoke, kadar je svet v političnem neravnotežju ali ko je povpraševanje visoko zaradi visoke svetovne konjunkture.

Kako doseči oboje naenkrat? Kako destabilizirati svet v številnih političnih žariščih in hkrati dosegati visoko globalno rast trgovine in BDP?

Jutrišnji svet bo najbrž zelo drugačen od tistega, ki smo ga poznali zadnji dve desetletji in pol po padcu berlinskega zidu in Fukuyaminem “koncu zgodovine”.

One response

  1. Glej George Orwell 1984, če bo prevladal Trump, z Oceanijo, Evrazijo in Eastazijo nenehno v vojni, Velikim bratom in Ministrstvi miru, resnice, ljubezni in obilja.

%d bloggers like this: