Zakaj bomo kljub nizkim obrestnim meram še dolgo plačevali visoke obresti

Bine Kordež

V zadnjih dveh letih so nizke ali celo negativne obrestne mere povzročile precejšnje pretrese v ekonomiji. Posebno to velja za subjekte s presežnimi finančnimi sredstvi, ki vse težje najdejo zadovoljive donose. Na drugi strani pa spremljamo stroške zadolževanja države, kjer ostajajo zneski obresti še vedno zelo visoki, čeprav naj bi se države praviloma zadolževale najceneje. Seveda vemo, da so trenutno visoke obresti rezultat izdanih obveznic v preteklih letih, a mogoče bi bilo zanimivo spremljati, kaj se na tem področju dogaja ter predvsem kakšne so perspektive. V razmerah, ko moramo že skoraj plačati, da lahko kam varno spravimo denar, bi pričakovali, da bo to imelo tudi večje učinke na državno zadolževanje in da bo manj proračunskih odlivov za ta namen. Na žalost prav velikega zmanjšanja obrestnih stroškov države še nekaj časa ne bo in zato poglejmo, kje se skrivajo razlike. Nadaljujte z branjem

Valonska miška, ki je zaustavila sporazum CETA

Dani Rodrik denuncira zgroženost prostotrgovinskih navijačev nad tem, da preprosti ljudje nočejo več novih prostotrgovinskih sporazumov, ki nimajo nobene zveze s prosto trgovino, pač pa z zaščito interesov velikih korporacij. To, da je valonska miška (morda) zaustavila sporazum CETA, je preprosto odraz tega, da političnim elitam zelo očitno ni jasno, da se preprosti ljudje ne želijo pustiti še enkrat nategniti z obljubami velikih agregatnih koristi za državo, pri čemer ogromno večino koristi poberejo korporacije, precejšen del populacije pa to plača bodisi z izgubo služb bodisi z znižanjem plač. Kaj tukaj ni jasno? Da si ljudje (končno) upajo reči “Ne”?

Ne gre več samo za izgubljene službe in dohodke, pač pa za izgubljeno legitimiteto oblasti in za ljudski revolt proti politični samovolji.

It appears Belgium’s Wallonia has put a nail on the coffin of the EU-Canada trade agreement (CETA) by vetoing it. The reasons, The Economist puts it, “are hard to understand.”

Well, yes and no. Canada is one of the most progressive trade partners you could hope to have, and it is hard to believe that Walloon incomes or values are really being threatened. But clearly something larger than the specifics of this agreement is at stake here.

Instead of decrying people’s stupidity and ignorance in rejecting trade deals, we should try to understand why such deals lost legitimacy in the first place. I’d put a large part of the blame on mainstream elites and trade technocrats who pooh-poohed ordinary people’s concerns with earlier trade agreements.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

Kaj bi makroekonomisti morali raziskovati

Janet Yellen, predsednica Fed, je prejšnji petek imela zelo odmeven govor o tem, kam bi makroekonomisti morali usmeriti svoj raziskovalni fokus. Naštela je štiri področja. Kot prvo je navedla vpliv agregatnega povpraševanja na agregatno ponudbo. To je seveda v nasprotju z dosedanjo doktrino, kjer so dolgoročni BDP determinirali faktorji na strani ponudbe, medtem ko je bilo povpraševanju dopuščeno zgolj vplivanje na ciklično nihanje okrog trendne dinamike BDP. Zadnje raziskave, predvsem Summers & Fatas (2016), pa so pokazale, da recesije (padec povpraševanja) puščajo globoke rane tudi v dolgoročnem BDP, saj zaradi učinka histereze del delovne sile in kapitala ostane trajno nezaposlen.

Drugo področje je obravnava agentov v makro modelih. Yellenova pravilno pravi, da bi morali opustiti predpostavko reprezentativnega agenta in preiti na heterogene agente, saj en sam reprezentativni agent slabo oziroma napačno prikazuje dejansko stanje. Tretje področje je interakcija med finančnim in realnim sektorjem, predvsem vpliv povečanega zasebnega dolga na fluktuacije BDP. Kot zadnje pa navaja raziskovanje vzrokov za inflacijo, kjer se je stara paradigma glede vpliva plač in kratkoročnih inflacijskih pričakovanj izpela.

Spodaj nekaj odlomkov iz govora Yellenove.

Nadaljujte z branjem

Europe’s Ugly Future: A review of Varoufakis, Galbraith & Stiglitz – Foreign Affairs

Precej podobno mojim stališčem: ker na ravni EU ne bo prišlo do spremembe politik, je propad evra neizogiben.

Yanis Varoufakis

Muddling Through Austerity

In This Review

View original post 3,573 more words

Kako so ZDA potonile v socialno in politično polarizacijo

David Autor iz MIT, eden najboljših ekonomistov s področja ekonomike dela in eden izmed trojice avtorjev (Autor, Dorn, Hanson) dveh trenutno najbolj vročih ekonomskih raziskav (tukaj in tukaj), v intervjuju za The Region, spletni portal podružnice Federal Reserve v Minneapolisu, pojasnjuje njegovo intelektualno evolucijo v spoznavanju učinkov sproščene trgovine na gospodarstvo. Pojasnjuje, kako je s soavtorji v nasprotju s predpostavkami trgovinskih modelov odkrival, da liberalizacija trgovine nima hitrih ravnotežnih učinkov. Nasprotno, bolj intenzivna globalizacija, predvsem s Kitajsko, je z zapiranjem domače proizvodnje in selitvijo delovnih mest v Latinsko Ameriko in Azijo pustila globoke rane v posameznih regijah. Nekatere regije se tudi po 15 letih niso pobrale, pač pa jih še vedno pesti depresiven trg dela. Vplivala je tudi na odločitve glede formiranja družin, na zmanjšano rodnost, na vrzel v plačah glede na spolno strukturo zaposlenih itd. Ta polarizacija na trgu dela in posledična socialna polarizacija pa sta za seboj potegnili tudi politično polarizacijo – v regijah, ki jih opustošila globalizacija, so volilci začeli voliti bolj ekstremne politike. Trump in Sanders sta posledica zanikanja problema oziroma neuspešnega odgovora liberalizacijo trgovine z redistributivnimi politikami, ki bi kompenzirale izgube “luzerjev” v tej globalizacijski epizodi.

Zelo dober intervju. Tudi zato,  ker – na zelo zanimivi temi – pokaže, kako so intelektualno pošteni raziskovalci sposobni spremeniti stališča, kadar v raziskovanju trčijo na nova dejstva.

Nadaljujte z branjem

Migracije, sekularne krize in lažni nacionalistični preroki

Ekonomisti običajno podcenjujejmo učinek migracijskih tokov. Naši teoretični (konceptualni) modeli nam sicer povedo, da pritok migrantov zniža raven plač domačim zaposlenim, kar je dobro za domače lastnike kapitala. Toda to zviša plače migrantom, ki so prišli ter plače v okolju, od koder so odšli ter zniža dobičke tamkajšnjim lastnikom kapitala. Če gledate na zadevo iz vidika splošnega ravnotežja integriranega (svetovnega) gospodarstva, kakor to gledamo ekonomisti, se zaradi migracij splošna blaginja v svetu poveča zaradi boljše alokacije resursov.

Toda ta pogled ima en problem, in sicer zelo velik problem, ki ga ekonomisti ignoriramo. To pa je, da po takšnih migracijskih valovih ne pride do takojšnjega oblikovanja novega ravnotežja, pač pa da pride v vmesnem času do daljšega obdobja potencialno zelo velike polartizacije in nestabilnosti. V vmesnem času se namreč zelo povečajo razlike v razdelitvi dohodkov – v državi, prejemnici migrantskega vala, se zmanjšajo plače, povečajo pa dobički kapitala in s tem prihodki iz naslova lastništva kapitala, kar močno poveča neenakost. V regiji, ki je najbolj prizadeta, se povečajo frustracije zaradi znižanja plač in/ali manj prostih delovnih mest. To povečanje neenakosti na ravni države in povečanje frustracij na ravni posamičnih regij pa za seboj potegne povečano družbeno nestabilnost in politično polarizacijo, iz katere se lahko rodijo upori in revolucije.

In tukaj nastopi delo evolucionističnega antropologa oziroma evolucionističnega zgodovinarja Petra Turchina iz univerze v Connecticutu, ki je leta 2007 objavil knjigo “War and Peace and War: the Rise and Fall of Empires“. V njej pa je obdelal prav vpliv različnih sil na sekularne cikle oziroma na pojav kriz.

Nadaljujte z branjem

Trumpovi podporniki: premožnejši ali pa brezposelni in na socialni pomoči, vendar daleč od stika s tujci

Tale študija Rothwell (2016) “Explaining Nationalist Political Views: The Case of Donald Trump“, narejena na zelo velikem vzorcu, najbrž najbolje prikazuje razlike med volilci Trumpa in ostalih predsedniških kandidatov. In pri Trumpovih podpornikih gre za zanimiv miš-maš ali, če hočete, brozgo različnih osebnih značilnosti in značilnosti okolja: so manj izobraženi in bodisi prihajajo iz družin z visokimi dohodki ali pa so brezposelni in na socialni pomoči, bolj verjetno prihajajo iz okolij, kjer je medgeneraciska mobilnost manjša (otroci težje napredujejo po družbeni ali dohodkovni lestvici) in ki so manj izpostavljena trgovinski konkurenci, migrantom in bolj izobraženim, pač pa so bolj rasno homogena. Izstopajo prav slednje karakteristike: v bolj izoliranih okoljih (od trgovine, stikov s tujci ali bolj izobraženimi) se stereotipi o tujcih ojačajo, kar vodi k ektremnim nacionalističnim stališčem glede njih.

Vir: Rothwell (2016) “Explaining Nationalist Political Views: The Case of Donald TrumpNadaljujte z branjem

Obama o bedastih nasvetih direktorjev glede vodenja države

Barack Obama je resnično car. Za razliko od mladega Billa Clintona ni samo zelo zelo inteligenten, pač pa tudi z osebno integriteto, izrazitim posluhom za socialno šibkejše in precej bolj neodvisen od finančne industrije. Prejšnji teden je imel genialni govor, kjer se je na koncu dotaknil tudi vodenja  države za razliko od podjetja in nasvetov direktorjev glede vodenja. Njegov point je seveda izjemno točen in pronicljiv: če bi se jaz (kot predsednik države) moral ukvarjati samo z razvojem neke naprave ali aplikacije in mi ne bi bilo treba skrbeti, ali si bodo revni lahko privoščili to napravo in ali ima ta naprava kakšne neželjene stranske učinke – ter ob tem še z vsem ostalim – so vaši nasveti fantastični. Toda del vladnih nalog je pač ukvarjanje s stvarmi, s katerimi se nihče ne želi ukvarjati.

Država pač ni podjetje. Podjetja jemljejo kot dano, da imajo na voljo delujočo infrastrukturo, da je zunaj dovolj ponudbe kvalitetne delovne sile, da je zdravstveno stanje zaposlenih splošno na visoki ravni, da ni vojne, da ni ropajočih band, da jih konkurenca nelojalno ne omejuje, da jih banke ne ožemajo, da sodišča delujejo, da imajo ljudje dovolj denarja, da si lahko privoščijo njihove izdelke ali storitve itd. Vse to pa seveda zahteva, da se nekdo s tem ciljno ukvarja in seveda zahteva tudi financiranje prek davkov.

Vir:

%d bloggers like this: