Prijeten Božič!

Vsem bralkam in bralcem tega bloga želim topel in prijeten Božič v družinskem krogu in prijazno leto 2015! Kaže, da bo res bolj prijazno, kot so bila prejšnja (takšna so moja predvidevanja).

Ob tem, ko boste praznovali Božič v toplem družinskem krogu, ne pozabite na tiste, ki so v materialni in duševni stiski. Veljalo bi razmisliti o tem, da bi vrednost daril, ki si jih vsakoletno podarimo ob praznikih, v dogovoru z obdarovanci zmanjšali in proporcionalni del tega darila namenili tistim, ki so v materialni stiski. Tistim, ki jih resnično potrebujejo. Družinam in otrokom, ki na žalost ne praznujejo ob obloženih mizah. Denimo v okviru programa Botrstvo.

Koliko so vredna božična darila?

DAMIJAN blog

Božič je ob vseh lepih trenutkih v toplem družinskem vzdušju za mnoge velikokrat tudi prava drama. Nemalokrat se namreč sprevrže v obupano iskanje primernih daril za najbližje. Problem je v tem, da nihamo med tem, da poskušamo zadeti, kaj bi si obdarovani zares želel in tem, kaj bi mu mi radi podarili. Običajno so obdarovani tako deležni n-tega para rokavic, šalov, nogavic, puloverjev in podobne šare, ki jih nemalokrat sploh ne potrebujejo. Oziroma jih ne potrebujejo tako močno, da bi jih kupili ali plačali tako visoko ceno, kot so jo zanj odšteli darovalci. Koliko so pravzaprav vredna božična darila? In še naprej, je mogoče vrednost darila vedno ovrednotiti v denarju?

View original post 555 more words

Optimalno božično darilo: presenečenje ali … denar?

Ekonomisti so resnično zmešani. Makroekonomisti zaradi svojih razlogov (ideologije), mikroekonomisti pa zaradi odpiranja tem glede obnašanja posameznikov, ki so morda bogokletna in jih ne bi smeli odpirati. Eno izmed njih je optimalnost božičnih daril. V sosednjem članku je Črt opozoril na študijo Joela Waldfogela izpred 21 let, ki je ugotovil, da Američani za Božič stran vržejo med 4 in 13 milijard dolarjev zaradi napačno izbranih daril.

Tim Harford pa opozarja na štiri študije Gabrielle Adams, Francisa Flynna in Francesce Gino. Ti ugotavljajo, da obdarovanci ne maramo presenečenj. Raje imamo darilo z naše liste želja. Še več, če je darilo z naše liste želja, smo mnenja, da so bila darila “bolj osebna” in “premišljena“. To pomeni, da nima smisla tratiti energije z ugibanjem, katero darilo bi obdarovanca razveselilo, ampak ga je bolje kar vprašati. Kajti našega ugibanja, ki bo rezultiralo v “napačnem” darilu, torej tistemu, ki ni na njegovi osebni listi želja, sploh ne bo znal  ceniti. Samo ena vrsta darila je, ki obdarovanca še bolj razveseli kot darilo z njegove liste želja: to je denar. Nadaljujte z branjem

Izgubljeni strošek božičnih daril

Črt Kostevc

Predbožični čas prebudi v ekonomistih iskanje napak v sistemu obdarovanja. In potrebo po recikliranju. Tim Harford in Josh Barro sta se, motivirana s težavami božičnega obdarovanja, v svojih kolumnah na isti dan (minuli petek) spomnila 21 let starega članka Joela Waldfogla “The Deadweight Loss of Christmas”. Walfogel je namreč leta 1993 v American Economic Review ocenil izgube zaradi napačnih oziroma neželjenih daril v ZDA za leto 1993 na med 4 in 13 milijardami dolarjev. Nauk je torej, da ekonomisti že vsaj od 1993 vedo, da ljudem, ki jih ne poznamo zelo zelo dobro, ne bi smeli kupovati daril. In vendar jih kupujemo. No, razen če, kot si zase domišlja Joshev oče, prominentni konzervativni ekonomist Robert Barro, smo sposobni prepoznati želje obdarovancev, še preden jih prepoznajo oni sami.  Nadaljujte z branjem

Koliko socialne bolečine lahko prenese neka nacija?

Novo leto se nam približuje s temnimi oblaki v obliki drastično padajočih cen nafte in dramatične implozije ruske valute in gospodarstva. Oboje je povezano in potencialno zelo nevarno. Z nižanjem cen nafte ZDA poskušajo disciplinirati Putina, katerega državni proračun je polovično odvisen od davčnih prihodkov od nafte in plina, toda hkrati, kot je običajno za ameriške intervencije, rinejo celotno svetovno gospodarstvo v »slabo ravnotežje«. Nižanje cen nafte, ki je sicer na prvi pogled ugodno za potrošnike in podjetja, bo cene še bolj potisnilo v smeri deflacije in s tem še okrepilo gospodarski zastoj v evrskem območju. Hkrati utegne pritisk implozije rublja in ruskega gospodarstva, ki bosta že sicer prizadela velik del evropskih izvoznikov, na Putina postati neznosen. Tako neznosen, da bo potegnil iracionalne poteze. *
Nadaljujte z branjem

Kaj je narobe s heterodoksnimi ekonomskimi revijami?

Aleš Praprotnik

Zadnja finančna kriza je med drugim razgalila intelektualno in metodološko okostenelost trdnjave neoklasične ekonomske doktrine, ki ni bila sposobna predvideti bližajočega se kolapsa, in spodbudila kritike na strani heterodoksnih ekonomskih šol k večjemu pozivanju za spremembo paradigme v ekonomiji in za večjo pluralnost v ekonomski vedi. Tudi nekateri ekonomisti glavnega toka so postali kritični do neoklasične doktrine, prav tako so se uprli študentje na nekaterih ekonomskih fakultetah in zahtevajo prenovo poučevanja in večjo pluralnost pristopov. Nadaljujte z branjem

Mean-Reversion in Growth Rates and Convergence

The Growth Economics Blog

Brad DeLong posted about the recent paper by Pritchett and Summers (PS) on “Asiaphoria” and mean-reversion in growth rates. PS found several things:

  • Growth rates are not persistent. The growth rate over the last 10 years has very little information about the growth rate over the next 10 years. Growth rates “regress to the mean” as PS say.
  • Growth in developing countries tends to take place in bursts of growth and bursts of stagnation. This is different from rich countries where growth variation tends to consist of mild variation around a trend rate.
  • There is no reason to believe that rapidly growing economies today (China and India) will necessarily continue to grow rapidly.

Brad’s response is to take their evidence as a fundamental challenge to the standard Solow model explanation for why growth rates differ.

Lant Pritchett and Larry Summers are now trying to blow this up: to say that…

View original post 1,322 more words

%d bloggers like this: