O banalnosti volitev, nogometu in otroških frustracijah politikov

K spodnjemu zapisu Dejana Steinbucha res težko kaj dodam. Trenutno me resnično bolj zanima, če se bosta Bosna in Urugvaj uvrstila v drugi krog svetovnega prvenstva v nogometu, kot pa frustracije Janše, kriminalni interesi Jankovića ter povzpetniški izleti v politiko Cerarja, Šoltesa in Bratuškove. Zakaj bi me moralo brigati ali si bodo navedeni patroni zagotovili poslanske ali ministrske plače? In zakaj bi jim jaz z mojim glasom moral k temu pomagati?

Še nikoli niso bile nobene volitve tako banalne. Še nikoli nam ni bilo tako vseeno za politike in njihove votle obljube. Dve tretjini države gledata svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji, predvolilna kampanja jih sploh ne zanima. Četrtina ljudi je skeptičnih do vseh »novih obrazov«, list, gibanj, zavezništev in ostalih strankarskih transmisij, ali pa so sveto prepričani, da tudi te volitve ne bodo spremenile ničesar in je potemtakem vseeno, koga volijo. Če sploh koga.

Postajamo normalna država. Briga nas za politike in njihove frustracije iz otroštva. Nismo več slepi patrioti, da bi verjeli v brezmadežno spočetje matere domovine, v pravljice o aktivnem državljanstvu ali volilni pravici, s katero naj bi vplivali na politiko.

Na kakšno politiko?! Predvsem pa, o kakšnem vplivu sploh govorimo? Morda o tistem na javna naročila v zdravstvu?! Ali pa na milijardne infrastrukturne projekte v energetiki?

Naša demokracija je figov list, ki le še za silo zakriva pravo bistvo patetične slovenske politike. Namreč to, da je že vsaj deset let brez idej, da so v njej le še (pod)povprečneži in da se je diskurz osredotočil na povsem osebne, ad hominem argumente, ki so bolj kot za evropsko državo značilni za eksotične in vzhodnjaške diktature.

Vir: Dejan Steinbuch, Finance

%d bloggers like this: