Knjiga Thomasa Pikettyja “Capital in the Twenty-First Century” ter predlogi po uvedbi enkratnega kapitalskega davka so neprijetno prizadeli desničarsko sceno v ZDA, zato so lansirali precej negativnih komentarjev na knjigo. Toda problem teh komentarjev je, da so vsebinsko izjemno šibki. Da ne rečem – nedostojni iz vidika akademskih standardov. Kar nakazuje na to, da pravih, vsebinskih argumentov proti ugotovitvam Pikettyja glede naravne tendence kapitalizma po koncentraciji bogastva v zgornjih 5% in 1% nimajo. Nadaljujte z branjem→

Antonio Fatás: Refocusing economics education 

I am sympathetic to some of the arguments made in those posts and the need for some serious rethinking of the way economics is taught but I would put the emphasis on slightly different arguments. First, I  am not sure the recent global crisis should be the main reason to change the economics curriculum. Yes, economists failed to predict many aspects of the crisis but my view is that it was not because of the lack of tools or understanding. We have enough models in economics that explain most of the phenomena that caused and propagated the global financial crisis. There are plenty of models where individuals are not rational, where financial markets are driven by bubbles, with multiple equilbria,… that one can use to understand the last decade. We do have all these tools but as economics teachers (and researchers) we need to choose which ones to focus on. And here is where we failed. And we did it before and during the crisis but we also did it earlier. Why aren’t we focusing on the right models or methodology? Here is my list of mistakes we do in our teaching, which might also reflect on our research:

Nadaljujte z branjem→

Skupina francoskih ekonomistov in intelektualcev pod vodstvom Thomasa Pikettyja je v The Guardianu objavila nov manifest za Evropo, ki je odgovor in nadgradnja podobnega manifesta, ki so ga pripravili nemški kolegi v okviru Glienicke group. Manifest ima tri ključne točke. Prvič, davek od dobička pravnih oseb kot skupen evropski davek, ki bi šel neposredno v skupen evropski proračun in iz katerega bi se financirale velike investicije. To naj bi omogočilo davčno unijo. Drugič, nov “evropski zbor“, sestavljen iz predstavnikov nacionalnih parlamentov, ki bi zastopal samo države z evrom, in sicer glede na število prebivalcev ter odločal po večinskem načelu. To naj bi omogočilo politično unijo. In tretjič, združitev nacionalnih javnih dolgov nad 60% BDP (v skladu s predlogom nemških vladnih ekonomskih svetovalcev). Zniževanje tega presežnega dolga in določanje dovoljenih letnih proračunskih primanjkljajev bi potekalo postopno in v skladu s politično večino v “evropskem zboru”. To naj bi omogočilo fiskalno unijo in zagotovilo demokratično odločanje o fiskalnih zadevah. Nadaljujte z branjem→

Ricardo Hausmann, profesor na Harvardu, sicer pa nekdanji minister za planiranje v Venezueli in glavni ekonomist Interamerican Bank, se sprašuje, zakaj v popolnoma liberaliziranem svetu, ko se sofisticirani proizvodi in ideje prosto pretakajo in je vse mogoče zelo hitro imitirati, manj razvite države ne morejo narediti hitrega tehnološkega preskoka. Ugotavlja, da je za “vsaditev” tehnološkega razvoja potrebno ustrezno razvito domače okolje. Država ne more narediti velikega preskoka naenkrat, pač pa le sekvence majhnih korakov. Za uveljavitev novih tehnologij morajo biti že prej prisotne druge tehnologije, šele nato je možna rekombinacija teh tehnologij in inovacije. Zato je tehnološki in gospodarski razvoj tako zelo postopen. Nadaljujte z branjem→

V tem postu sem se lani decembra spraševal, če bosta Marko Golob & Franci Križanič odgovarjala za izgubljenih 47.5 mio evrov, za za kolikor sta prisilila tri državne družbe (Pošta Slovenije, Eles in GEN energija), da prisilno dokapitalizirajo NKBM. Ta kapitalski vložek je bil decembra z začetkom sanacije NKBM zradiran. Vržen stran. V smeti. Marko Golob se je kasneje izgovarjal, češ da je imela AUKN, katere član uprave je bil, za tak dekret pokritje v sklepih vlade. Kot ga je pred nekaj tedni na komercialni tv javno razkrinkala Darja Radić, nekdanja ministrica za gospodarstvo, nobenega takšnega sklepa vlade ni bilo. Šlo je za samovoljo AUKN in kršitev zakona.

Radićeva v sobotnem Dnevniku natančneje pojasnjuje samovoljnost AUKN in posledično odgovornost njene uprave: Nadaljujte z branjem→

Danes je umrl nobelovec Gary Becker, brilijanten ekonomist iz Chicago School of Economics, ki je zaznamoval drugo polovico 20. stoletja s številnimi kontroverznimi idejami – od ekonomike  (rasne) diskriminacije, ekonomike vlaganja v človeški kapital, racionalnosti kriminala (ekonomika kriminala), ekonomike porok, ekonomike starševstva, ekonomike ločitev, ekonomike zasvojenosti z drogami, ekonomike samomora, do ekonomike trgovine s človeškimi organi. Velja za ekonomista, ki je s svojimi idejami spodbudil največ empiričnih študij pri svojih kolegih. Nadaljujte z branjem→

Tale nabor branja ni za vsakodnevno mirno prebavljanje, je za tiste, ki hočejo vedeti več. Več o tem, zakaj je razvoj makroekonomije v zadnjih 40 letih zabredel tako daleč, da so sodobni makro modeli – na čelu z DSGE modeli – neuporabni za karkoli resnega, sploh pa za ekonomsko politiko:

• Micro-foundations don’t escape Lucas Critique – Fresh economic thinking
• Why microfounded macromodels are such bad substitutes for real macroeconomic analysis – Lars P. Syll
• The Problem with Microfoundations: Bad Micro – Peter Dorman
• Microfoundations would be nice if we had them – Noah Smith
• Up to speed: microfoundations – Brett Keller
• Why bother with microfoundations? – Noah Smith
• The microfoundational illusion – Lars P. Syll
• Microfoundations we like vs microfoundations we can solve – Nick Rowe
• Microfoundations (aka Macroeconomic Reductionism) Redux – David Glasner
• Sonnenschein–Mantel–Debreu theorem – Wikipedia

• The mainstream economics curriculum needs an overhaul – vox
• In What Sense Does Economics Need a “New Paradigm”? – Brad DeLong
• Our manifesto for Europe – Thomas Piketty
• Citizens vs economists – Stumbling and Mumbling
• Contrasting Views that Clash on Piketty – Gavin Kennedy
• Media Slant: A Question of Cause and Effect – Greg Mankiw
• Book Review: ‘Infinitesimal’ by Amir Alexander – WSJ.com
• The Eurozone: out of the ashes? – mainly macro
• A Weaker Euro for a Stronger Europe – Martin Feldstein
• The Mismeasure of Technology – Ricardo Hausmann

Kot sem napovedal v začetku tedna v Jankovićev samomor in nacionalna škoda, bo nacionalna škoda zaradi Jankovićevega zrušenja vlade relativno majhna. Finančni trgi so na to novico relativno šibko reagirali, donosi na 10-letne slovenske obveznice so sicer v začetku tedna nekoliko poskočili (iz 3.698% v petek na 3.867% v ponedeljek), nato pa so spet upadli in končali včeraj (v petek) na celo nižji ravni kot teden dni prej (na 3.462%).

Za nameček je – proti pričakovanjem mnogih – včeraj bonitetna agencija Fitch zvišala obete za Slovenijo iz negativnih na stabilne. Razlog? “…ukrepi slovenske vlade konec leta 2013 in v začetku leta 2014 bistveno zmanjšali tveganja, ki spremljajo bančni sektor” ter “…slovensko gospodarstvo okreva hitreje, kot se je pričakovalo” (Vir: Finance). Nadaljujte z branjem→

Lucasova kritika iz leta 1976 je (skupaj z racionalnimi pričakovanji) v temelju preobrnila trende v ekonomski teoriji. Lucasova kritika – v grobem pravi – pravi, da so povezave (“zakonitosti”), ki jih najdemo med ekonomskimi kategorijami, ključno odvisno od konteksta ekonomskih politik v preteklosti. Če se te politike spremenijo, se spremenijo tudi relacije med podatki in te opažene zakonitosti ne veljajo več. Zdaj pa pride twist: …razen če so te relacije posledica globoko vsajenega vzorca obnašanja ekonomskih subjektov (in torej neodvisne od konteksta ekonomskih politik; saj racionalni posamezniki vedno vnaprej predvidijo ukrepe ekonomske politike in jih ti ne morejo presenetiti).

No, in ta tej osnovi so nato nastali mikro-fundirani makro modeli (in DSGE modeli kot najslavnejši med njimi), ki naj bi se zaradi mikro-fundiranosti izognili Lucasovi kritiki. Vendar se ne. Le zakaj naj bi bile funkcije koristnosti racionalnih reprezentativnih agentov neodvisne od družbenega konteksta? Ali kot pravi Cameron K Murray, preference posameznikov, njihove funkcije koristnosti, ne nastajajo v družbenem vakuumu. Zakaj torej ves ta cirkus glede mikro-fundiranosti? Hja, zato, da bi lahko pokazali, da je zaradi racionalnega obnašanja ekonomskih subjektov gospodarstvo samo-stabilizirajoče. Nadaljujte z branjem→