To pomeni zaprtje Bab El-Mandeb (prehoda v Rdeče morje), to pomeni 7 milijonov sodčkov/dan manj savdske nafte (ko bodo onesposobili savdski terminal Yanbu; leta 2019 so ga že) in to pomeni podaljšanje plovnih poti med Azijo in Evropo za 4 do 6 tednov.
Izrael ima zdaj odprte tri fronte: na severu Hezbolah, iz vzhoda Irana in na jugu Hutije. Pri čemer je ostal brez radarjev in so njegove kapacitete protizračne obrambe na kritičnem minimumu.
In Hutiji so žilavi. Pred tem so premagali koalicijske sile Savdske Arabije, ZAE in ostalih zalivskih držav in pred tem so prisilili Trumpa v premirje in umik ameriške vojaške flote. Poglejte spodnji zapis.
Houthis Are Back: How an Improvised Force Humiliated Regional and Global Powers
On March 27, 2026, the Houthis announced their entry into the ongoing war alongside Iran by launching ballistic missiles toward Israel, the first such direct involvement in the current conflict.
This move raises a deeper question:
what does it truly signify?
These Yemeni rebels have not only survived one of the largest Arab military coalitions in modern history but defeated it in humiliating fashion. They forced Saudi Arabia and the United Arab Emirates to retreat in panic once their vital infrastructure came under direct attack.
What began as an internal civil war in 2015 evolved into a global masterclass in asymmetric warfare, oriented by Iranian strategists.
Neither overwhelming air superiority, a total naval blockade, nor a Western-led fleet of nearly 30 warships with air support could silence Houthi launches.
Instead, the rebels absorbed years of intense bombing, preserved, and even expanded, their offensive capabilities, and fielded an Iranian-adapted arsenal sophisticated enough to threaten F-35 stealth fighters.
A growing portion of their weaponry is now assembled or manufactured locally in Yemen.
This resilience traces back to 2015 and the Saudi-led Operation Decisive Storm, which intervened in Yemen’s civil war.
The coalition initially included ten countries led by Riyadh and Abu Dhabi. It deployed more than 185 combat aircraft (including F-15s, F-16s, Eurofighters, and Mirages), mobilized around 150,000 ground troops (with significant Sudanese contingents), enforced a complete naval blockade, and received logistical and intelligence support from the United States, United Kingdom, and France.
On paper, it was one of the most formidable Arab military forces assembled in decades.
Yet the coalition failed. The rugged, mountainous terrain of northern Yemen favored Houthi guerrilla tactics and ambushes, while low-cost Iranian-supplied drones and missiles turned billion-dollar targets into easy prey.
The Houthis did not need to win conventional battles, they simply needed to strike where it hurt most. And they did.
DAMIJAN blog 
Ne samo, da so lansko leto Houthiji z Rdečega morja pregnali ameriško grupo z letalonosilko vred, obstajajo tudi posnetki na netu, ki kažejo na to, da ni šlo samo za grožnjo, temveč mogoče tudi za resen napad na ladje eskadre s posledično (nesprejemljivo) škodo. Tako na ladjah kot letalstvu. Mogoče tiste “nesreče” ameriških palubnih lovcev F18, ki so sicer čisto možne, niso bile samo nesreče.
Podobno je v Libanonu. Tu je pred dnevi Hezbollah z droni masakriral izraelsko oklepno kolono. Gre za največje izraelske igube ne samo od te intervencije, ampak v zgodovini Izraela nasploh. Izraelske izgube v tem trenutku od začetka intervencije štejejo nekaj ducatov oklepnih vozil. Se ponavlja 2006, ko je Izrael izgubil med 60 in 80 tankov? Pomembneje od tega je dejstvo, da očitno Hezbollah ni bil uničen med akcijo s pagerji in posledično izraelsko intervencijo. Če je neko gibanje utemeljeno na ideji in močni privrženosti njenih članov ob hkratni močni strukturirani organizaciji, je tako gibanje težko uničiti samo z eliminacijo nekaterih njenih voditeljev.
Gverila zmaga, če ne izgubi. Sliši se Alan Fordovsko (“Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti” – Broj 1), ampak še kako drži. Boj z gverilo temeljito izčrpa državo in sčasoma postane boj ekonomsko nevzdržen in politično reševanje konflikta s političnimi koncesijami postane neizbežno. S tem gverila zmaga. Isto velja za Iran.
Slednji po mojem z resno gverilo izven Iran-a niti ni še dobro začel. Ne pozabiti, da so ključna naftna območja saudske Arabije poseljena s šiitsko manjšino. Ki je v Bahrainu z več kot 2/3 večina. Zaenkrat je ta del pomemben predvsem z obveščevalnega vidika, ampak to se lahko zelo hitro spremeni.
Ste brali Bartolov Alamut? Opcija Ismailovcev z atentati na člane arabskih kraljevih družin je še kako možna. Z istimi posledicami.
Všeč mi jeVšeč mi je