Aleš Praprotnik
Očitno ne. Novica sicer ni nova, vendar je pomembna: nekaj tednov nazaj je v določenih medijih odjeknila vest, da naj bi mega ‘too big to fail’ (TBTF) banke prirejale tudi referenčno obrestno mero ISDAfix za zamenjave obrestnih mer (‘interest rate swaps’), katerih trg naj bi bil vreden okoli 380 bilijonov dolarjev. Dober članek o tem je v reviji Rolling Stone napisal Matt Taibbi, ki med drugim pravi: Nadaljujte z branjem
Stanko Štrajn
Če sploh kdo, potem revizor pri revidiranju vidi in ve, kaj se v revidirani družbi ali banki dogaja, kako stoji, zakaj je v stanju, kakršnem je, kam gre in kaj se bo verjetno zgodilo, če se kaj spremeni, ali če se nič ne spremeni. Če navedena ugotovitev ne bi držala, potem ga. Nevenka Kržan, ne bi mogla v svojem intervjuju uvodoma ugotoviti, da je zdravje slovenskega gospodarstva šibko, da pa kljub temu imamo nekatera podjetja, ki so vendarle zdrava, da torej uspešno poslujejo. Od sogovornika, ki takšno oceno, z avtoriteto revizorske stroke pove, v nadaljevanju pričakujemo, da nam bo razkril vzroke, ki so slovensko gospodarstvo prignali v krizo, za katero boleha že vse od leta 2008 in se nikakor ne pobere, saj je deležno napačnega zdravljenja naših vlad, napačnega ukrepanja bank in ignoriranja težav s strani nadzornih organov na čelu z banko Slovenije. Nadaljujte z branjem
Dušan Caf
Last month, the Ljubljana District Court issued its ruling, completely dismissing T-2’s damages claims against Telekom Slovenije in the amount of 130 million euros. T-2 filed its lawsuit already six years ago against Telekom Slovenije over alleged anti-competitive actions, which, it claimed, prevented it from successfully entering the internet services market. The main hearing did not get underway until January of this year, but it finished in just an hour and a half, so the ruling was no surprise. * Nadaljujte z branjem
Okrožno sodišče v Ljubljani je prejšnji mesec razglasilo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek operaterja T-2 proti Telekomu Slovenije v višini sto trideset milijonov evrov. T-2 je vložil tožbo že pred šestimi leti zaradi domnevnih protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije, ki naj bi mu preprečevala uspešen vstop na trg internetnih storitev. Glavna obravnava se je začela šele letos januarja, vendar se je končala v pičli uri in pol, tako da je bila sodba pričakovana. Sodnica si na obravnavi sploh ni zastavila vprašanja, ali so obtožbe o telekomovih zlorabah prevladujočega položaja utemeljene, ampak je najprej preverjala, ali je T-2 predložil dovolj dokazov za izračun škode. Ker po njenem mnenju za dober kubični meter dokumentov ni bilo dovolj, je postopek zaključila, ne da bi T-2 dala priložnost, da dokaze ustrezno dopolni. Ob takšnem zaključku postopka, v katerem sta sprti stranki v šestih letih priprav skupaj napisali skoraj tri tisoč strani vlog in sodišču predložili prek pet tisoč dokaznih listin, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo je večji nasprotnik konkurence, telekom ali zakon o pravdnem postopku in slovenska sodišča? Ali pa ne gre morda za usklajeno delovanje? Nadaljujte z branjem
Črt Kostevc
Prvega oktobra lani je 220 članov posadke in 110 mornariških kadetov argentinske frigate Libertad (Svoboda) ob pristanku v ganskem pristanišču Tema pričakalo neprijetno presenečenje. Namesto množic navdušenih nad podobo starodobne jadrnice, ponosa argentinske mornarice, so jih pričakale ganske oblasti z nalogom za zaseg plovila. Pristaniško presenečenje je pripravila četa dobro plačanih ameriških odvetnikov sklada tveganega kapitala Elliot Management, ki je dosegla, da je sodišče v New Yorku odobrilo zaseg premoženja argentinske države v določenih delih sveta. Slednja namreč vse od leta leta 2001, ko je prenehala poravnavati obveznosti do imetnikov obveznic na svojih 81 milijard dolarjev dolga, bije neizprosen boj z nekaj mrhovinarskimi skladi (volture funds), ki niso privolili v menjavo obveznic in predvideno 65-odstotno izgubo nominalne vrednosti. * Nadaljujte z branjem
Lani oktobra je bilo predstavljeno t.i. Liikanenovo poročilo – poročilo ekspertne skupine za reformo bančnega sistema v EU, ki jo je vodil guverner finske centralne banke Erkki Liikanen. Poročilo je predlagalo pravno ločitev med visokorizičnimi finančnimi naložbami bank (investicijske banke) od običajnih komercialnih poslov bank. Natančneje, predlog skupine je bil, da bi “trgovalni del” bančnih aktivnosti nad pragom 15-25% celotne bančne aktive prestavili v posebno, dobro kapitalizirano podružnico banke. To bi ohranilo prednosti univerzalne banke ter holdinške strukture, hkrati pa se depoziti iz komercialnega bančništva ne bi mogli uporabiti za subvencioniranje “trgovalnega dela”. Liikanenova skupina predlaga tudi uvedbo t.i. avtomatskega “separation triggerja” v višini 100 mlr. evrov, nad katerim bi bila nujna funkcionalna ločitev bančnih aktivnosti. Nadaljujte z branjem
Na ravni EU sicer potekajo priprave na uvedbo bančne unije, torej unije, ki naj bi prevzela jamstvo in enoten nadzor nad celotnim bančnim sistemom znotraj evro območja. Bančna unija naj bi bila formalno sicer ustanovljena naslednje leto, toda trajalo bo vsaj pet let preden bo postala operativna. Za njeno delovanje bo treba spremeniti evropske pogodbe, kar pa je dolgotrajen proces. Poleg tega je za njeno delovanje treba najti med 500 in 1,000 milijard evrov za dokapitalizacijo bank, hkrati pa zagotoviti še transferno unijo. V vmesnem času pa se bo recesija v EU še razširila in šibkejših državah še poglobila, kajti šibkejše (mediteranske) države, med njimi tudi Slovenija, so se znašle v začaranem krogu, ko podkapitalizirane banke nočejo kreditirati podjetij, ta pa zaradi poslabšanega dostopa do likvidnosti še hitreje propadajo, kar pa še bolj poslabšuje bilance bank, ki so izpostavljene do teh podjetij. Nadaljujte z branjem
Program stabilnosti, ki ga je prejšnji teden vlada poslala v Bruselj, je najbrž zadnja stopnja preden bo Slovenija efektivno prisiljena zaprositi za evropsko finančno pomoč. Tudi če si same pomoči ne bi želela. Če Evropska komisija (EK) ne bo zadovoljna s slovenskim paketom ukrepov, se namreč lahko odloči, da za Slovenijo konec maja uvede »postopek za zmanjšanje presežnih neravnovesij«. Ta postopek pa efektivno pomeni, da bo zaradi nezaupanja EK eksplodiralo tudi nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo. To pa pomeni dvig obrestnih mer daleč prek še vzdržne ravni zadolževanja, to je magične meje 7%, zaradi česar bi Slovenija bila prisiljena formalno zaprositi za finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem
Aleš Praprotnik
Sodobno monetarno teorijo (Modern Monetary Theory – MMT) sem v svojih prispevkih že večkrat omenil. V resnici ne gre za novo teorijo kot tako, temveč za integracijo znanj in uvidov različnih ekonomistov ter uvidov v dejanske centralnobančne in zakladnične operacije. Čeprav obstaja že okoli dve desetletji, sta šele zadnja kriza in blogosfera razširili njeno popularnost (bolj podrobno jo bom morda opisal v kakem drugem prispevku). Kljub temu, da je deležna napadov s strani celega spektra drugače mislečih ekonomistov, pa je zanimivo, da ‘mainstream’ ekonomisti prihajajo do podobnih spoznanj. Eden takšnih je Paul Krugman. Nadaljujte z branjem
Zmotno je prepričanje, da denar, ki so ga banke v obliki posojil dajale tajkunom, še vedno nekje je – tega denarja ni več. Če so ga menedžerji dobili za odkup podjetij, so ga za to tudi porabili. Zaslužili so prodajalci, prejšnji lastniki delnic. Večino tega denarja sta dobila Kad in Sod, ki sta ta podjetja prodajala, nekaj pa zasebni lastniki prevzemnih podjetij. Kaj so potem ti naredili z njim, ne vemo, vendar sami menedžerji in bankirji, ki so posojila dajali, tega denarja nimajo. Mogoče je kdo kaj spravil v tujino, ampak tega ne more biti veliko, največ nekaj deset milijonov, s čimer pa se ne da reševati krize. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.