Crvena jabuka v. Res Nullius ali Kaj lahko Bosanci naučijo Slovence

Vem, naslovna primerjava se vam bo zdela grozna. Tudi meni se zdi grozno, da neumestno mešam različne žanre pop glasbe. Sploh pa se mi zdi grozno, da moram primerjati moj najljubši slovenski rock bend Res Nullius z ostarelo bosansko tinejdžersko pop atrakcijo Crveno jabuko, ki je nisem nikoli maral poslušati. Vse tja do izpred kakšnih pet let, ko je nekdo privlekel njihovo best of kompilacijo na barko in so posamezne pesmi počasi in nehote začele prodirati pod kožo. Skupaj s soncem, soljo na koži, travarico na Levrnaki in pričakovanjem z gazdo dogovorjene škarpene na žaru za večerjo.

No, ampak mešanje žanrov tukaj ni pomembno glede na point, ki ga hočem dati. Lani sem celo leto čakal na koncert Res Nullius in ga decembra res dočakal v Orto baru. In bil je čista katastrofa. Nemotiviran nastop, slabo odigrano in končano v dobri uri i kusur. Ter mrzovoljni frontman, ki dvakrat izjavi “Kaj ste pa pričakovali za jebenih 8 evrov?!”

No, in potem pride konec januarja “neka”, “bosanska” pop skupina, začne igrati ob 9.30 in ob 0.30 zjutraj igra še tretji bis. In igra zelo dobro, komade zaigra v r’n’r verziji in očitno uživa v tem, da lahko igra pred razigrano publiko. In pazite, igra za 22 evrov.

Ja, boste rekli, jasno, da bodo Bosanci za 22 evrov igrali trikrat bolj motivirano kot Slovenci za 8 evrov. Napaka! Nismo mi, poslušalci, nedolžna, zabave željna publika, krivi, ker morajo neki Slovenci igrati samo za 8 evrov. To je njihov problem, če nimajo višje cene. In še več, višje cene  nimajo zato, ker se ne potrudijo za več kot 8 evrov. Ko bodo igrali tri ure in pol, kot Bruce Springsteen, prepoteni od napora, toda z nasmehom na obrazu in z zadovoljstvom v očeh zaradi špila samega, bomo za njih tudi ustrezno več plačali. Z veseljem. Zaenkrat pa je pač dodana vrednost Crvene jabuke trikrat višja kot dodana vrednost Res Nullius. Me boli srce zaradi tega. Ampak tako pravi trg. In jaz se v tem primeru težko ne strinjam z njim.

Torej, kaj lahko Bosanci naučijo Slovence? Tega, kako je treba profesionalno delati. In tega se naučiš kot izvoznik oziroma kot “gastarbajter”, ko prodajaš svoje izdelke in storitve v tujini. Če že nimaš tega prirojenega, kar koli že si po narodnosti.

2 responses

  1. Profesore, skoda je ribo unicevati z vatro! Skrpina na lesso je zakon. V dveh tednih plovbe po Pacifiku pojedel vec boljsih 🙂

    Bosanci su redno v finalu Eurosonga, mi pa vsakih 10 let! Z jodlanjem in harmoniko ne gre – Golica TV.

  2. Manjka duša…
    Poznaš pesem od Crvene :”…ima nešto od srca do srca, neka tanka nit…” No, to manjka – nitka…
    Kako naj bo kontakt s folkom, če jim nastopajoči naprej meče fucking 8 eur???
    Sem bila na Crveni že, tud ko so pel zastonj ( ne pri nas v Slo ), pa so se še bolj potrudili…ja, to so profesionalci z dušo in srcem predani temu kar počnejo, zato tud nikoli ne bojo ” ostarela bosanska tinejdžerska pop atrakcija “, kot jih imenuješ, ampak za vedno legende in zgled nekaterim wannabe glasbenim umetnikom…eh,Res Nullius…
    Drugače, so pa Bošnjaki in ne Bosanci- pa brez zamere…

%d bloggers like this: