Come out and vote

Politiki so običajno zelo dolgočasno predvidljivi primerki homo sapiensa. Neskončno jeguljasti in politično korektni v želji, da bi ugajali čim širši množici potencialnih volilcev. Se pa najdejo včasih kakšni, ki so malce manj polikani in si od časa do časa dajo duška. In povedo vsem, kaj si intimno mislijo o kakšni stvari. Seveda je njihov politični domet in časovni horizont precej omejen. No, in seveda se najdejo tudi politiki, ki jih zavest lastne veličine zanese v takšne višave, da se spozabijo v kakšnem intervjuju. In se znesejo nad novinarjem, uredništvom, lastniki medija in javnostjo. Še posebej takrat, ko začutijo, da so nepremagljivi. In da zdaj končno lahko razkrijejo svojo užaljenost in bes nad nepravičnostjo, ki so je bili deležni.

Se mi zdi, da je ta užaljeni bes izbruhnil v zadnjem intervjuju predsednika vlade Janeza Janše v sobotnem Objektivu. Razumem sicer, da mu osebno ni bilo prijetno poskušati obtožb o vpletenosti v korupcijo v zvezi z afero Patria, še posebej pa ne v zvezi s tem odgovarjati novinarjem medija, ki je precej pisal prav o tem. Ampak vseeno nekako čudijo enostavčne kategorične izjave v stilu:

 “Jaz vas nisem prosil za intervju, vi ste prišli k meni”.
“Ravnokar sem videl leteti slona po svetu”.
“… Pa res! Kakšno vprašanje. Kar dol sem padel od začudenja.”
“Tudi po vašem uredništvu je v zadnjih osmih dneh hodilo veliko ljudi z lopatami in krampi.”
“Mene še najmanj skrbi to, kaj vi verjamete ali ne.”
“Kot pravi star pregovor: tisti, ki želi ponoči videti dan, ga bo videl, tisti, ki želi podnevi videti noč, mu bo mogoče celo to uspelo.”

Čemu pripisati to kategoričnost izjav predsednika vlade? Užaljenosti in besu nad novinarji točno določenega medija? Frustriranosti politika v zaključku napornega mandata in viharne volilne kampanje? Objestnosti karakterja in nesposobnosti samokontrole? Pijanosti ob ugodnih javnomnenjskih trendih? Preziru nad določenim medijem? Ali oblastni aroganci kar tako?

Meni osebno je vseeno, kaj povzročilo tovrstne frustracije in reakcije pri našem predsedniku vlade. Preprosto dejstvo pa je, da noben politik, ki se trudi služiti državljanom, ne sme tako reagirati in se tako izražati. Noben politik, ki si želi ponovne izvolitve, en teden pred volitvami ne sme na takšen način izražati svojega prezira nad novinarji kateregakoli medija. Noben politik si ne sme privoščiti tovrstne nespoštljivosti do javnosti in s tem do potencialnih volilcev. To je za politika nesprejemljivo obnašanje.

Odziv javnosti na tovrstno obračunavanje z novinarji in oblastno aroganco je bil pričakovano ogorčen. Toda tudi duhovit. Najprej akcija Društva za ohranitev letečih slonov Jumbo v nedeljskem jutru s spuščanjem balonov s slončki na ljubljanskem Tromostovju in nato še javna čestitka podmladka treh levih strank ob včerajšnjem rojstnem dnevu predsednika vlade – Želel je, da sloni letijo.

In kot kažejo tudi zadnje javnomnenjske anket, se Janezu Janši ta aroganca ni splačala, saj se je po Episcentru med soboto in ponedeljkom prednost SDS pred SD močno zmanjšala, po raziskavi Ninamedie pa je SD v torek že prešla v prednost pred SDS in včeraj to prednost še povečala.

Zanimivo bo videti, kakšen učinek bo ta aroganca predsednika vlade imela na mobilizacijo še neopredeljenih volivcev. Volivcev, ki so pasivizirani zaradi dogajanja v družbi in političnih metod vladanja te vlade. Lani se je na predsedniških volitvah to pokazalo v visoki volilni udeležbi in v visokem odstotku volivcev, ki so glasovali proti kandidatu desnice. Če bo Janezu Janši s svojo aroganco iz sobotnega intervjuja v Objektivu “uspelo” mobilizirati še nekaj odstotkov pasiviziranih volilcev, bo naredil največ za svojo od-volitev.

16 responses

  1. Uauuu!
    Està hecho ya!

    Moja dobra prijateljica, astologinja pravi, da bo opozicija slavila, hehe.

    No, da vidimo!

  2. Pa še eno vprašanje, ki me muči, odkar sem videla volilno listo, v okraju, kjer volim.

    Na seznamu je bil tudi gospod, ki v tem volilnem okraju že šest let ne prebiva več, in vendar tu kandidira za poslanca.

    V Lj ima novo stanovanje in novo partnerico.

    Le zakaj lahko kandidira tam, kjer nima stalnega bivališča?

    Ali zgolj zato, ker je predsednik vlade ?

    Res bom vesela, ko se bo tudi eliti dogajalo tako, kot se volilcem, ki niti voliti ne morejo, kjer ni njihovo stalno bivališče.

  3. Če me spomin ne vara, se je tudi pred štirimi leti tedanjega predsednika vlade označevalo za arogantneža, pa vemo kako se je zgodba zanj končala…
    Hm, korupcija, aroganca, občutek nadmoči, vera v zmago z veliko razliko,… Izgleda, da se ponavlja celotna zgodba.

  4. Zelo lahko je glasovati PROTI JJ ampak mene bega odsotnost dobrega programa ZA. “Sivi panter” ne zeli glasovati za “abrambnega” Erjavca. Plave ucke Katarine so cudovite ampak 12 let LDS je bilo prevec. ZARES GG globoko povezan z LDS. Borutova tretja pot mi se zdi kot ponavljanje Blair mantre.

    Jelka Strojanova bi lahko bila nas Obama brez Harvarda 🙂

  5. Ni slabo, če ljudje povedo po resnici, dosti pa ne pomaga, če tisti demokratični instrumentarij, ki varuje državo in državljane pred samovoljo “ošabnežev”, ostaja invaliden. Da bo jasno: Naša ustavna ureditev je parlamentarna demokracija. To pomeni, da je zakonodaja v rokah parlamenta, izvršna oblast pa v rokah “prvega uradnika”, ki mora dosledno spoštovati zakone. Kakor je parlament v parlamentarni demokraciji popolnoma suveren in edini, ki sprejema zakonodajo, tako ima “prvi uradnik” (predsednik vlade) vse možnosti, da s svojo večino predlaga parlamentu v sprejem zakonodajo po lastnem premisleku. Medsebojni odnos teh dveh vej oblasti je torej skrajno občutljiv in nadvse pomemben. Naša zakonodaja je možnost zlorabe – torej vtikanja izvršne oblasti v zakonodajno – omejila (tudi) z zakonom o poslancih, ki je zagotavljal suvereniteto “predstavnikov vsega ljudstva” in jim omogočal odločati “po svoji vesti”, kar od njih zahteva 83. člen ustave. Klike, ki so vedele in znale kako zajahati konja tranzicije in z zlorabo oblasti priti do moči in bogastva, so seveda nemudoma začele z demontažo ustavno zagotovljene vloge parlamenta – glavne “motnje” na poti do uresničitve nakan. Od vseh “ukrepov” je bil najusodnejši eden prvih: Poseg ustavnega smetišča v Zakon o poslancih, s katerim so spustili duha is steklenice – odvzeli varovalko, ki je poslancem omogočala preživetje tudi če se zaradi spoštovanja 83. člena ustave svojim “šefom” zamerijo – in sprožili splošno hajko na poslance: “privilegiji”, zasmehovanje, omalovaževanje, zamegljevanje funkcije parlamenta. Vse z namenom odstraniti oviro, ki je klikam oteževala zlorabo politične moči/države za osebna okoriščanja. To je v Sloveniji očitno popolnoma uspelo. Tu so sedaj mogoče prav vse svinjarije na račun “domovine” in odslej “avtomati za pritiskanje”, v kar so spremenili poslance, vdano/preplašeno nemudoma izpolnijo vse, kar jim šefi naročijo.
    Problem je dvojen: Po eni strani se ljudstvo sploh ne zaveda, za kaj v resnici gre, po drugi strani pa je stanje irreverzibilno – entropično. Ni poti nazaj. Lahko je le še huje – do totalnega kolapsa. O tem uči zgodovina. Po vojni/revoluciji/katastrofi s(m)o pa itak vsi generali (seveda brez gat!).

  6. Nasi poslanci naj bi bili predstavniki vsega ljudstva ampak jaz ne vem kdo je moj poslanec v LJ BS3! Glas bom spet oddal za politicno stranko. Vsaj velikega Napoleona imamo 😦

  7. Kar je napisal MMM pove vse o politični realnosti pri nas. Ljudje nimajo pojma o državni ureditvi, kot jo določa naša ustava. Če bi ga imeli, potem bi MMM ne tarnal, kdo je “njegov” poslanec.
    “Njegovi” poslanci so VSI poslanci! In VSAK poslanec.
    Seveda je za našo stvarnost tragično, da o ustavno opredeljeni državni ureditvi pri nas nimajo pojma niti politični voditelji. Tistih, ki ga imajo, pa očitno zanima le toliko, kolikor jim služi za pridobitev oblasti.
    Tisto, kar si MMM predstavlja kot “svojega poslanca”, bi moralo biti v državnem svetu. Žal so ustavopisci zadevo zasrali in niso jasno ločili (vse)državnih interesov (Državni zbor) in posebnih, lokalnih, separatnih (Državni svet). Zato imamo sedaj nerazrešljivo kolobocijo, ki nas bo drago stala. V državnem zboru sedijo lokalci, manjšinci in upokojenci, ki so vsi dobesedno “protidržavni elementi”, saj njihovi ineteresi praviloma kolidirajo z (vse)državnimi, z državnim svetom, kjer bi le-ti in vsi drugi – tudi zamejci, emigranti, Romi in Sinti, verske združbe itd. – dejansko morali sedeti, pa sedaj ne vemo ne kod ne kam.

  8. Andrej, brez skrbi za mojo politicno pismenost ker dokaj dobro poznam UK Parliament (od 1970) in USA ureditev (od 1976). Prav odgovornost VSEH poslancev je najboljsi nacin izogibanja odgovornosti posameznika in neskoncnega strankarskega drobljenja. Za 2M Slovencev bi zadoscale 2 stranki – crni in rdeci 😦 Pa sse javno upravo treba zmanjsati, ce zelimo ucinkovito dezelo.

  9. Nasi raziskovalci javnega mnenja nikdar ne zadanejo stevilo zavednih glasovalcev Ljudske in Krscanske stranke! Vedno so v parlamentu. Pravkar gledam na SLO1 JJ z Ursko v ozadju. Bravo kamerman – pun pogodak 🙂

  10. Andrej, to je malo tezje dopovedati “izbrisanim”. Jaz sem itak nepopravljivi sanjac, ki je zelel demokraticno 20M YU po ZDA vzoru namesto 7 skreganih Balkanskih drzavic z BiH “narodom”.

%d bloggers like this: