Nekdanji direktor španskega operaterja prenosnega omrežja REE je bil v današnji kolumni za najbolj ugledni španski časnik El Pais zelo oster glede krivde za električni mrk v Španiji. Povzetek njegove kolumne, strnjen v nekaj točkah:

• Nihče ne more trditi, da ni bilo znano, da množična integracija obnovljivih virov zahteva bistvene spremembe na treh ravneh:

  • predpisi in standardi zaščite omrežja,

  • naložbe v infrastrukturo omrežij,

  • operativni postopki sistemskih operaterjev.

•  Ključne napake in zamujene priložnosti:

  1. Zaprtje jedrskih elektrarn je bilo načrtovano brez ustrezne razlage in v času, ko obnovljivi viri še niso zagotavljali stabilne oskrbe.

  2. Zmanjšanje naložb v omrežja, čeprav so bila ta ključna za integracijo razpršene in nesinhrone proizvodnje.

  3. Neobravnavanje zakonodajnih predlogov REE, ki so predlagali obvezno uvedbo pretvornikov za vetrne in sončne elektrarne – ti predpisi so več let ležali v predalih ministrstva in CNMC.

  4. Zamude pri posodobitvi kriterijev zaščite omrežja, kar je ključno za novo energetsko mešanico.

  5. Poleg tega: regulacija shranjevanja zamuja, medomrežne povezave ostajajo nezadostne, in še vedno ni sistema plačil za zmogljivost, ki bi bil komplementaren podpori OVE.

• Tehnično gledano:

  • Sistem je bil zasnovan za sinhrone vire (plin, jedrske, premogovne elektrarne), zdaj pa se mora soočiti z izzivom integracije nesinhronih virov (sončne, vetrne).

  • Brez zadostne podpore sinhronih virov in tehnološke opremljenosti (za napetost in frekvenco), sistem postaja ranljiv za napetostne oscilacije, kot so tiste pred izpadom.

• Sklep:

  • Čeprav ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi bil izpad 28. junija 2024 v celoti preprečen z ustrezno regulacijo in investicijami, je skoraj gotovo, da bi bilo tveganje znatno nižje.

  • Potrebna je hitra, celovita reforma energetske regulacije, zlasti glede zaščite, shranjevanja, omrežne infrastrukture in tržnih mehanizmov.

Nadaljujte z branjem→

Tako daleč smo prišli glede svobode izbire in politične avtonomije članic EU

Globalno liberalno gospodarstvo, kot smo ga poznali do sedaj, je lahko delovalo samo na podlagi implicitnega dogovora, da ZDA s svojim velikim trgovinskim deficitom posrkajo proizvodne izvozne presežke neto izvoznic (Japonske, držav EU, Kitajske, Mehike, Vietnama in še nekaj “tovarniških držav”) v zameno, da slednje svoje finančne presežke iz tega naslova transferirajo v nakupe ameriških vrednostnih papirjev in nepremičnin. Drugače rečeno, globalno liberalno gospodarstvo je lahko delovalo le tako, da so države neto izvoznice financirale ameriški trgovinski deficit. En kitajski diplomat je ta implicitni dogovor opisal kot “mračni dogovor” (Dark deal). In s tem mračnim dogovorom so bili vsi srečni – države neto izvoznice in ameriški tehnološki in casino kapitalisti. Dokler zadeva ni počila na točki, ko je ameriški nekdanji srednji razred, ki je v tem procesu izgubil nekoč dobro plačane in sindikalno zaščitene službe v industrijskih podjetjih poiskal zatočišče pri – najbolj neverjetno možnem zaščitniku – Donaldu Trumpu. Ki se je odločil, da to globalno liberalno gospodarsko ureditev razmontira. 

Ni čisto jasno, zakaj in kaj lahko iz tega nastane, vsaj meni ne, vendar dejstvo je, da ga Trump želi ubiti in razmontirati. Toda s smrtjo mračnega dogovora prihaja tudi smrt političnega centra, ki je svoj obstoj utemeljeval v multilateralni globalni liberalni ureditvi. Z njenim koncem prihaja vzpon ekonomskega in posledično tudi političnega nacionalizma, seveda pod taktirko strank, ki so zelo oddalajene od političnega centra.

Če vam diši po začetku 1930. let, takoj po finančnem kolapsu in ameriškem protekcionizmu (Smoot-Hawleyev zakon iz 1930), razpadu globalne liberalne gospodarske ureditve in posledičnem vzponu fašističnih strank, morda tudi je kaj na tem. Prezgodaj je za delanje sklepov, toda problem je, da je, ko vzorec že zaznamo v polni jasnosti, že prepozno.

Spodaj je dober opis tega tega “mračnega dogovora” s strani Yanisa Varoufakisa.

Nadaljujte z branjem→

Uredništvo Financial Timesa, največjega poslovnega časopisa, je danes naredilo častno gesto in postavilo ogledalo vsem zahodnim vladam in posredno tudi medijem.

Sramotna je tišina zahodnih vlad (in medijev), ki trdijo, da delijo iste vrednote z Izraelom, da niti z besedico niso obsodile izraelskega genocida v Gazi. Torej, kakšne vrednote gojijo politične elite zahodnih držav? Enake kot Hitler, ko se je lotil genocida nad Židi in Slovani?

Včerajšnji zaplet v nemškem Bundestagu, ko predestinirani novi kancler Friedrich Merz iz zmerno desne CDU/CSU ni dobil večinske podpore za izvolitev za kanclerja v prvem krogu glasovanja, je mnoge presenetila. Kajti podpore ni dobil niti od glasov iz lastne koalicije. Toda ta zaplet ni presenečenje, pač pa je – kot je pred dvema dnevoma lepo opisal kolumnist in avtor knjige o smrti nemške industrije (“Kaput”) Wolfgang Münchau – del širšega, desetletnega trenda izgube legitimitete zmerne desnice v Evropi. Izguba legitimitete zmerne desnice se je zgodila v večini zahodne Evrope – od Nizozemske, Italije, Francije, Avstrije, … do Nemčije.

Pomembno pa je razumeti, zakaj so lolilci izgubili zaupanje v zmerno desnico, ki je vedno veljala za steber zahodne politike – glas malih podjetij, kmetov, manjših mest, vasi in premožnih predmestij. Predstavljala je motor globalizacije in zagovornico prostega pretoka kapitala, blaga in ljudi. Stala je ob boku transatlantskemu zavezništvu in v Evropi odločno podpirala evropsko integracijo. V zadnjem desetletju pa ta model razpada. Njeni tradicionalni temelji so vse bolj v medsebojnem nasprotju. Podpora globalizaciji in odprtim mejam je povzročila nezadovoljstvo volilcev zaradi povečanja neenakosti in prevelikega števila priseljencev. Podpora EU danes pomeni tudi podporo strogi regulaciji, ki pogosto duši mala podjetja in obremenjuje kmete. Podpora EU danes pomeni podporo nadaljevanju nesmiselne vojne v Ukrajini, katere ceno v obliki gospodarske stagnacije, inflacije in dragih energentov plačujejo volilci.

Problem je, da se zmerna desnica v svoji brezrezervni podpori globalizaciji in evropski integraciji nikoli ni potrudila razumeti celotnih učinkov, ki jih obe “-ciji” prinašata za “navadne ljudi”. Prvič, ni se potrudila razumeti tega, kar sva v nedavno objavljeni raziskavi pokazala s kolegico – da globalizacija in tehnološki napredek jemljeta tradicionalne službe in povečujeta neenakost in da so se zgolj države z večjo redistribucijo (progresivnimi davki in socialnimi transferji) in večjo zaščito delovnih mest izognile drastičnemu povečanju neenakosti. Namesto tega je zmerna desnica na oblasti poslušno sledila neoliberalizmu iz Bruslja in mednarodnih organizacij, ki so forsirali restriktivno fiskalno politiko (in s tem krčenje socialnih transferjev) in liberalziacijo trga dela. In drugič, zmerna desnica se ni potrudila razumeti tega, kar so pokazale raziskave od leta 2016 naprej in kar je pokazala tudi najina raziskava s kolegom – da povečana neenakost, povečana brezposelnost in povečan pritok priseljencev polnijo jadra desnim pospulističnim strankam.

Nadaljujte z branjem→

Energetiko daš v roke zeleno-rdečim političnim šarlatanom, da zanesljive in poceni vire energije zamenjaš z energetsko revnimi, občasnimi in od vremena odvisnimi viri ter s tem podvojiš cene elektrike za prebivalstvo in gospodarstvo. Uvedeš CO2 kupone, da dodatno ubiješ energetsko intenzivne panoge. Reguliraš, reguliraš, reguliraš. Preprečuješ državne pomoči perspektivnim podjetjem. In tako, ukrep za ukrepom, priskutiš podjetjem investicije doma in jih prisiliš, da preselijo proizvodnjo v bolj prijazno okolje. Kjer imajo, med drugim, tudi za polovico cenejšo elektriko. Nato uvedeš še sankcije proti samemu sebi, da se znebiš poceni ruskega plina. In sporočiš podjetjem, da bo po 2027  veljala popolna prepoved uvoza ruskega plina. Tako prisiliš še preostala energetsko intenzivna podjetja, da zaprejo vrata ali da preselijo proizvodnjo v države s cenejšim plinom in elektriko. EU je edina regija na svetu, ki je med 2015 in 2024 zmanjšala porabo elektrike. Ker se je sesula industrija, temelj gospodarstva, in ker se ni razvil tehnološki sektor, ki prav tako potrebuje zanesljivo oskrbo in poceni energijo.

Hkrati pa bluziš in delaš strategije o konkurenčnosti, naprednih materialih in tehnološkemu liderstvu.

Le kako smo dovolili, da nas vodijo takšni šarlatani in škodljivci?

Marko Golob

Nekaj podobnega sem vam pisal v komentarjih na ta blog v vezi Covid-a pred 5, 4, 3 leti.

Veste kaj je zanimivo pri “teorijah zarote”? Da se uresničujejo z neverjetnim procentom. In Covid je neverjetno umazana zgodba. Lepo pokaže kaj vse je pripravljena narediti globalistična elita, da bi uresničila svojo agendo,

Za tiste, ki so zamudili moje komentarje pred leti.

Covid je bil specifično narejen, najprej kot SARS kot virus, ki je specifično napadal severno vzhodno azijsko populacijo (Kitajska, Koreja, Japonska) oz. njeno genetsko posebnost, da ima nekoliko več ACE receptorjev in da je zato za ta virus bolj dojemljiva.

Nadaljujte z branjem→

Po električnem mrku v Španiji in Portugalski prejšnji teden je postalo izjemno aktualno vprašanje zanesljivosti elektroenergetskih sistemov v pogojih visokega deleža nestanovitnih virov energije (sončne in vetrne elektrarne), ki so revne tako iz vidika energetskega donosa kot iz vidika inercije za sistem. Zanesljivost sistema (v smislu njegove zadostnosti) v energetski stroki običajno ocenjujejo z metodo pričakovanosti izgube napajanja (LOLE – Loss of Load Expectation).

Pričakovanost izgube napajanja opredeljuje časovni interval, v katerem predvidena proizvodnja na verjetnostni način v določenem obdobju ne more pokriti porabe. Drugače rečeno, metoda LOLE podaja število ur v letu, ko verjetnostno ne moremo pričakovati pokrivanja porabe, torej ko lahko pride do izpada omrežja. V Evropi sicer ni enotnega kriterija glede kritične vrednosti LOLE. Nekaj časa je elektroenergetski sistem veljal za zanesljiv, če je veljalo: LOLE < 10 h/leto. Poenotenje kriterija pričakovanosti izgube napajanja navzdol na 0.1 dan/leto, (kar pomeni 2.4 h/leto) ni bilo uspešno. V splošnem pa so glede zanesljivosti sistema vrednosti LOLE okrog nekaj ur na leto akceptirane kot primerne.

Leta 2021 so na Fakulteti za elektrotehniko naredili analizo zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije (EESS), katere osnovni namen je bil ovrednotiti prvo verzijo NEPN (iz 2020) iz vidika zanesljivosti sistema ob vključevanju povečanega deleža nestanovitnih OVE virov v EES. Spodaj je povzetek analize, ki ga lahko na kratko povzamem v petih točkah:

1. Konfiguracija slovenskega EES iz leta 2019 je z vrednostjo LOLE 1.72 zelo zanesljiva.
2. Vključitev JEK2 v EESS bi zanesljivost sistema močno povečala (LOLE se zmanjša iz 1.72 na 0.44).
3. Zaprtje NEK bi zanesljivost slovenskega EES drastično poslabšalo (na nesprejemljivo vrednost LOLE 696 ur/leto).
4. Povečan delež nestanovitnih OVE v EESS bi močno poslabšal zanesljivost sistema. Ob delovanju NEK in pri 30 % deležu OVE do leta 2028 bi se LOLE vrednost poslabšala na 8.74, pri 40 % deležu OVE do leta 2030 bi se LOLE poslabšal na 127, do leta 2040 pa kar na 478 ur/leto. V sistem bi bilo potrebno (kljub NEK) dodati rezervne kapacitete plinskih elektrarn s kapaciteto najmanj 600 MW.
5. Teoretično naj bi bilo možno doseči zanesljivost EESS do 75 % deleža OVE, vendar bi to zahtevalo zelo velike investicije v nadomestne in rezervne kapacitete oziroma v zakup uvoza in ostale regulacijske mehanizme, kar je povezano z visokimi stroški.

_______________

Vir: Gen Energija

Donald Trump si bo res prislužil posebno mesto v sodobni zgodovini – z agresivnim poskusom zaščite usihajoče moči ameriške globalne hegemonije, je zgolj močno pospešil njen razkroj. Svojevrsten dosežek je bil združiti azijske države, med njimi tako zgodovinsko antagonistične države, kot so Japonska in J. Koreja (tudi najmočnejši azijski zaveznici ZDA) na eni strani in Kitajska na drugi, ter jih poenotiti v skupnem nastopu proti ZDA. Azijske države, ki so bile dobesedno prisiljene v izbiro med ZDA in Kitajsko, so se odločile za Kitajsko. In to kljub ameriškim vojaškim bazam in jedrskemu orožju in navkljub gostovanju v ameriškem dolarskem finančnem sistemu in navkljub napovedanim ameriškim sankcijam. Ker so ocenile, da bodo imele več koristi od proste trgovine s Kitajsko kot pa od ameriške alternative protekcionizma.

Trump’s trade war just backfired. China, Japan, Korea, and ASEAN just issued a joint statement that politely declares independence from US economic dominance. You won’t believe what they agreed on in Milan. A thread you need to read.

Source: Morningstar

The 28th ASEAN+3 Finance Ministers’ meeting just ended with a document that reads like Asia’s Declaration of Financial Sovereignty. Behind the jargon, it’s a united front against Trump’s tariffs and the weaponization of the dollar.

They call out “escalating protectionism” and declare their top priority is “long-term resilience.” Translation: we are done letting Washington hijack our economies.

The joint strategy? Trade more with each other. Build local currency bond markets. Expand the CMIM. That’s the Chiang Mai Initiative Multilateralisation, aka Asia’s homegrown alternative to the IMF.

Nadaljujte z branjem→

Top US virologist Ralph Baric engineered the Covid-19 virus SARS-CoV-2 in his lab at the University of North Carolina as part of his work in connection with the 2018 DEFUSE funding proposal. That’s the story that’s been going round the internet for some months now (and not just in alternative media) and it all looks very damning for Baric and those connected with his research.

Details of the DEFUSE project were first leaked by Major Joseph Murphy, an employee of US military research agency DARPA, in the summer of 2021 and further details of earlier drafts have come to light this month thanks to public record requests from U.S. Right to Know (USRTK).

In DEFUSE, Baric proposed to create a virus that was, to most intents and purposes, SARS-CoV-2. The proposal included inserting a furin cleavage site into a coronavirus spike protein, an order for the restrictive enzyme BsmBI, the search for a binding domain that would infect ACE2 human receptors and a requirement for a viral genome around 25% different to SARS.

The SARS-CoV-2 virus contains a furin cleavage site in its spike protein, its genome includes the restrictive enzyme BsmBI, it has a receptor binding domain finely tuned to infect the ACE2 human receptor and its genome is around 25% different to SARS. A number of virologists have said that such features make SARS-CoV-2 a smoking gun for an engineered virus.

Baric obtained a patent for such novel viruses in 2018, just as he was putting DEFUSE together. In DEFUSE he proposed to infect wild Chinese bats with his newly patented viruses.

Many regard this as case closed for the lab leak.

Nadaljujte z branjem→