Nadaljujte z branjem→

Hm, zadnja “makro vojna“, torej intelektualna bitka med makroekonomisti o tem, kdo ima boljši teoretski odgovor na vzroke za sedanjo krizo, ne poteka v rokavicah. Nič drugače ni bilo v preteklosti v časih prejšnjih velikih bitk (in nič drugače najbrž ni v ostalih znanostih, sploh če pogledate nazaj v začetke fizike in metode, s katerimi je Isaac Newton pobijal drugačna mnenja in konkurenco med kolegi). Razlika je le v tem, da se danes “vojna za resnico” dogaja v ekonomski blogosferi, torej v realnem času, prej pa se je na znanstvenih konferencah ali v obliki komentarjev v znanstvenih revijah, torej s precejšnjim zamikom. Vendar bitke niso bile nič manj žolčne. In nič manj osebne.

Spodaj je zabaven zapis Noaha Smitha o predzadnji “makro vojni”, ki jo je sprožil Robert Barro, profesor s Harvarda, proti tedaj novi veji makroekonomistov – neokeynesiancih, ki so tedaj prišli z novo igračko, imenovano DSGE modeli. To je bil začetek delitve na freshwater/saltwater ekonomiste oziroma na neoklasike/neokeynesiance. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Ariel Rubinstein, izraelski ekonomist in profesor na Hebrew University in New York University, je eden izmed pomembnih avtorjev na področju ekonomske teorije iger. Ta se posveča matematičnemu proučevanju procesov strateškega odločanja in interakcije ljudi (skupin ljudi) v različnih družbenih situacijah in položajih (igrah) na podlagi bodisi sodelovanja ali konflikta (zelo znana igra je npr. ‘ zapornikova dilema’). Kot taka ima mnogo skupnega s psihologijo in filozofijo in bi bila lahko precej uporabna pri konkretnih družbenopolitičnih odločitvah. Toda, ali je res? Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Daron Acemoglu in James Robinson v svoji knjižni uspešnici Why nations fail: The origins of power, prosperity and poverty (Zakaj nacije propadajo: Izvor moči, bogastva in revščine) razlike v gospodarski razvitosti pripisujeta obstoju formalnih in neformalnih institucij, ki so potreben pogoj za participativno oziroma inkluzivno gospodarstvo. Gospodarstvo, kjer so vsi (ali vsaj večina) deležnikov motivirani za svoje delo oziroma zanj primerno nagrajeni. Uspešna gospodarstva so tako, poleg preostalih danosti, zagotovila gospodarske in politične institucije pravne države, ki preprečujejo ekstrakcijo sredstev s strani političnih in gospodarskih elit ter spodbujajo gospodarsko angažiranost čim širšega dela prebivalstva. Uspelo bo tistim državam, ki bodo imele vzpostavljene sisteme demokratičnega nadzora in čim bolj enakomerno porazdeljeno gospodarsko moč. * Nadaljujte z branjem→

Primož Cirman je v Dnevniku ponovno naredil izvrstno kronologijo projekta Teš 6 in ga – genialno – primerjal s kriminalnim romanom Agathe Christie “Umor v Orient expressu”. Pri Christiejevi so, sicer predvidljivo v svoji navidezni nemožnosti, v umor vpleteni vsi prisotni potniki v vagonu. Podobno predvidljivo sta v “Teš 6 expressu” v nacionalni rop stoletja vključeni obe največji stranki, SD in SDS, ki sta navzven sicer nepomirljivi ideološki nasprotnici. Sovražnici v retoriki in brata v denarju. Nadaljujte z branjem→

Tokrat se strinjam s Kenom Rogoffom*, ki je na okrogli mizi tradicionalnega gospodarskega srečanja (WEF) v Davosu povedal, da je bila uvedba skupne valute v EU “giant historic mistake“. Rogoff ima prav, ko pravi, da so države z uvedbo evra preveč hitele in da evro ne more preživeti brez tesnejše fiskalne unije. Še več, sedanjega stanja, ki producira recesijo in visoko brezposelnost med mladimi, evropski voditelji ne morejo nadaljevati še naslednjih pet let. Situacija je nevzdržna. Nadaljujte z branjem→

Makroekonomija se išče. Išče pot (nazaj) do teorije, ki deluje. Do teorije, ki lahko pojasni dogajanje v realnem svetu. Pot nazaj bo dolga. Napredek v “uradni ekonomiji” bo viden šele čez zelo dolgo časa, v blogosferi pa se diskutira prav zdaj. Zanimivo za prebrati:

• Will the financial crisis lead to another revolution in macroeconomics? – Simon Wren-Lewis
• New Old Keynesianism – John Quiggin
• Everything New Is Old Again – Paul Krugman

O zgrešenosti evropske klimatske politike in kako jo narediti bolj učinkovito

• Worse than useless – The Economist

Kako se izogniti špijonaži NSA in kako zakriti svojo identiteto na internetu, četudi niste kriminalec

• Tor vs. the NSA – Bloomberg Businessweek

Zakaj ne pasti na finto, da večji R2 pomeni tudi boljši model

• On R-squared and economic prediction – James Hamilton

Zakaj je višja inflacija dober odgovor na nevarnost nizke rasti v primeru sekularne stagnacije

• Coping with segular stagnation by raising the inflation target – Tony Yates

Pri nas se radi hvalimo kako smo gospodarsko dobri, kar običajno radi ponazorimo z našo veliko izvozno propulzivnostjo. Če kaj, je svetla točka slovenskega gospodarstva izvoz. Pa je res?

Hja, res je, da se je slovenski izvoz med letoma 1992 in 2012 povečal za skoraj petkrat, iz 4.4 na dobrih 21 milijard evrov. Toda ste pogledali ostale nove članice EU? Poglejte in odkrili boste žalostno dejstvo, da so ostale nove članice v istem obdobju ne samo bistveno hitreje povečevale izvoz, pač pa tudi, da so nas glede tehnološke zahtevnosti izvoza prehitele za nekajkrat. Dramatično prehitele. Nadaljujte z branjem→