Financial Times je danes objavil izsledke “vpogleda” v “tajni dokument” Evropske komisije, v katerem je opredeljena strategija, kako ogroziti gospodarsko stabilnost Madžarske, če se ne bo upognila pritisku Evropske komisije glede odobritve vojaške pomoči Ukrajini. Strategija je dokaj preprosta: preplašiti finančne trge oziroma pregnati vlagatelje z napovedjo trajnega prenehanja financiranja Madžarske iz EU sredstev. Če se madžarska vlada ne upogne, naj bi voditelji EU javno razglasili, da bodo trajno ukinili vsa sredstva EU za Budimpešto z namenom prestrašiti trge, pospešiti upad vrednosti forinta in porast stroškov njenega zadolževanja.

V dokumentu je navedeno, da naj bi »v primeru nesporazuma na [vrhu] 1. februarja drugi voditelji držav in vlad javno izjavili glede na nekonstruktivno obnašanje madžarskega premierja, . . . da si ne morejo predstavljati, da bi Budimpešta» dobila EU sredstva. Brez tega financiranja bi bili “finančni trgi ter evropska in mednarodna podjetja morda manj zainteresirani za naložbe na Madžarskem“. Takšna kazen bi “lahko hitro sprožila nadaljnje zvišanje stroškov financiranja javnega primanjkljaja in padec valute“.

Nadaljujte z branjem→

Moja predstavitev nekaj ključnih ugotovitev iz našega Načrta za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo, ki je bila v petek v Državnem svetu (začetek 1:21:10).

Vlado je očitno neprijetno presenetil predlog stranke SDS glede predhodnega posvetovalnega referenduma o gradnji JEK2 v letošnjem letu. Ni jasno, zakaj je vlada presenečena, saj so enak predlog dali že drugi subjekti, med drugim tudi GZS lani na Vrhu gospodarstva. Še huje, najvišji vladni predstavniki so ves čas poudarjali, da si želijo, da bi bila odločitev za JEK2 sprejeta na referendumu. Zakaj torej nelagodje v vladnih krogih ob predlogu referenduma o JEK2?

Minister Kumer, odgovoren za energetiko, je očitno imanentno skeptičen do JEK2. Minister prodaja zelo neodgovorne manipulacije. Prvič, manipulira, ko pravi, da bi projekt JEK2 obremenil gospodinjstva s po 17 do 18 tisoč evri in ali ne bi mar raje dali tega denarja neposredno gospodinjstvom, da se sami razogljičijo. Kar je absolutno zavajanje. Če bi namreč gospodinjstva ta denar porabila za postavitev sončne elektrarne in baterije (ne morejo vsa, ampak samo tista z lastnimi hišami in na primernem področju), bi bila samo četrtinsko neodvisna glede električne energije (in še to samo 20 do 25 let), preostalih 75 % časa bi morala črpati elektriko iz omrežja, ta pa bi se proizvajala iz plina, ki ima zelo visoke izpuste CO2. Če pa bi ta denar vlada namenila za izgradnjo velike JEK2, pa bi ta ista gospodinjstva ves čas (100 % časa) dobivala popolnoma neogljično elektriko naslednjih 80 let in po izjemno nizki ceni (nižji od vseh alternativ)!

In drugič, manipulira, ko pravi, da bodo JEK2 plačali davkoplačevalci. Kar absolutno ne drži. JEK2 ne bodo plačevali davkoplačevalci prek davkov, ampak jo bodo v celoti plačali odjemalci elektrike iz JEK2 v nekaj desetletjih. In to prek cene električne energije, ki bo bistveno nižja od alternativnih virov energije, ki so na voljo (sončne, vetrne, plinske elektrarne ali iz uvoza).

Čemu tako prozorne manipulacije?

Nadaljujte z branjem→

Podpiram!

Za skeptike in natolcevalce: 83% vseh jedrskih elektrarn je bilo izgrajenih v manj kot 10 letih, povprečni čas gradnje znaša 7.5 let, polovica jih je bila izgrajena v manj kot 6.3 leta. Torej če letos vlada sprejme odločitev o JEK2, je lahko izgrajen in priključen na omrežje že leta 2035. Vse je odvisno od vlade: kako hitro bo vlada sprejela odločitev, kako hitro bo JEK2 umeščena v prostor in dobila vsa soglasja in kako dobro bo vlada pripravila finančno konstrukcijo.

Vir: Robert Parker

Približno enkrat na dve leti se pri nas razvname diskusija o davkih. Diskusija o davkih je dejansko zgolj refleks na nizko raven in nizko rast produktivnosti v Sloveniji. Ker je rast produktivnosti (merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega) skromna, kot ugotavlja zadnje poročilo Umarja o produktivnosti, delodajalci edino možnost za povečanje dobičkov vidijo v zmanjšanju davkov na delo ali dobiček.

Da bo lažje razumljivo, naj povem, da je dodana vrednost vsota plač, bruto poslovnega presežka in davkov. Torej, če vsota vseh treh na zaposlenega ne raste dovolj hitro, je za ohranitev ravni ali rasti dobičkov treba zavreti rast plač ali znižati davke. Toda problem Slovenije niso previsoke plače ali previsoki davki, po kateri koli statistiki se primerjamo z ostalimi državami EU, pač pa preveč skromna rast produktivnosti.

Nadaljujte z branjem→

V Bloombergu so lepo povzeli katastrofalno neuspešno ameriško politiko na Bližnjem vzhodu in jo začinili z metaforo pokvarjenega Blinknovega Boeinga v Davosu. Končna ocena: Nemoč ZDA.

The US military is back in the Middle East. It’s not going very well.

American-led airstrikes against Houthi militants who’ve been causing havoc in the Red Sea haven’t stopped the Yemen-based group from escalating attacks on ships.

If anything, the situation has got worse. “Are they stopping the Houthis? No. Are they going to continue? Yes,” US President Joe Biden told reporters.

Biden’s calls for an eventual state for the Palestinians to ensure a lasting peace in the region have been flatly rejected by Israeli Prime Minister Benjamin Netanyahu.

When Secretary of State Antony Blinken came on stage at the World Economic Forum this week, saying he was hearing from almost all countries that “they want us present, they want us at the table,” what was most striking to many in the room was the seeming helplessness of the US.

Nadaljujte z branjem→

V Davosu se res srečuje ena čudna verska sekta libertarcev. Tokrat je bil zvezda novi argentinski predsednik Javier MIlei, ki ga je vodja sekte Klaus Schwab uvodoma opredelil kot osebo, ki je v Argentino “prinesla nov duh, ki bo Argentino bolj povezal s svobodnim podjetništvom in podjetniško aktivnostjo in vrnil v Argentino vladavino prava” (najljubše fraze Miltona Friedmana). Omenil je še uporabo radikalnih metod. In Milei se Schwabu in davoški verski sekti ni izneveril, govor je začel kot Milton Friedman v najboljših časih:

“Danes sem tukaj, da vam povem, da je Zahodni svet v nevarnosti in da je ogrožen, ker so tisti, ki naj bi branili vrednote Zahoda, povezani z vizijo, ki neizprosno vodi v socializem in s tem v revščino”.

In tudi končal je s Friedmanovi besedami:

“…država ni rešitev, država je problem v svojem bistvu in vi ste pravi protagonisti te zgodbe”.

Milei si je seveda prislužil zaslužen aplavz davoške libertarne verske sekte.

Nenagradno vprašanje: če domač elektroenergetski sektor proizvaja 95% električne energije po lastni ceni X, odjemalci elektrike pa zanjo plačujejo 2, 3 ali celo 4 X, komu gre ta razlika? Odgovor sicer ni težak (glasi se: trg), je pa mehanizem malce bolj kompleksen in identifikacija zaslužkarjev malce težja. Proizvajalci elektriko prodajo vnaprej za  2 do 3 leta (v odvisnosti od tržnih cen v trenutku prodaje), nakar nastopijo preprodajalci elektrike, ki jo prodajajo naprej velikim odjemalcem in drugim trgovcem na terminskem trgu spet po tržnih cenah, nakar morajo zapreti svoje pozicije do svojih odjemalcev. Včasih jim uspe narediti pozitivno razliko, včasih naredijo izgubo, odvisno od volatilnosti na trgu in ročnosti pogodb. Vmes pa so še špekulanti, ki kupujejo elektriko z namenom, da jo prodajajo, ko je v omrežju zmanjka zaradi nestabilnih proizvodnih virov (zaradi dežja, megle, pomanjkanja vetra itd.).

Bistvo je, da iz osnovne lastne cene elektrike v višini X številni tržni udeleženci s številnimi prodajami in preprodajami, da bi uravnotežili ponudbo s povpraševanjem, med seboj uspejo zaslužiti še za 1, 2 ali 3 X zaslužka zase. Odvisno od dejavnikov nestabilnosti (vreme, naravne katastrofe, politične napetosti, vojne itd.). Slabše kot je, večji so zaslužki za trgovske hijene.

Javier Blas, urednik na Bloombergu za trgovanje s “commodities”, se je odpravil raziskat, kako deluje ta tržni mehanizem v dveh “trgovskih centrih za električno energijo”, lociranih na Danskem. Zanimivo branje. Šolska zgodba, kako iz stabilnega trga z nizkimi cenami in dolgoročnim fokusom z napačno energetsko politiko (forsiranje sonca in vetra s subvencijami) in deregulacijo energetskega trga ustvariti kaos s fokusom pol ure v naprej in ogromne zaslužke za trgovske hijene. Če je nekoč negotovost izhajala iz nihanj povpraševanja, danes negotovost bruha iz nestabilnosti proizvodnje zaradi večjega deleža spremenljivih virov energije (sonce, veter). Evropska energetska politika in preprodajalski monstrum, ki ga je ustvarila, sta katastrofa.

____________

Before dawn on a recent autumn day, fog set in over large swaths of Eastern Europe. In any other financial market, the weather wouldn’t have mattered much. Perhaps a few delayed flights, maybe some traffic jams, most of little consequence. But in Europe’s electricity bazaar, bad weather equals money.

More than 1,000 kilometers away from the fog, a small group of largely anonymous trading firms based in Denmark was ready to pounce. As soon as the infrared picture from a Meteosat weather satellite arrived at their headquarters, computers automatically dissected it, feeding the data into complex trading algorithms.

 With minimal human intervention, the machines bought millions of euros worth of electricity contracts. Their bet? Short-term power prices in Hungary would climb just after sunrise as the fog meant that solar electricity generation would be much lower than expected. It happened as they predicted. For a few minutes, until the fog lifted, electricity prices spiked, and the computers made money.

Nadaljujte z branjem→