Ta teden sem se izogibal komentiranju letošnje nagrade švedske centralne banke za ekonomijo (ki se nepravilno imenuje “Nobelova”) trem ameriškim profesorjem. Dobili so jo Daron Acemoglu, Simon Johnson in James Robinson (AJR), in sicer za prispevek k razumevanju, kako institucije vplivajo na razvoj in blaginjo držav. Ti trije avtorji so leta 2001 objavili enega najbolj citiranih in kontroverznih člankov zadnjega obdobja – The colonial origins of comparative development: An empirical investigation, ki je tudi glavna osnova za podelitev nagrade. Ključna ideja članka je, da so evropski kolonisti uprabljali različne strategije glede obvladovanja svojih kolonij. Tam, kjer so bile (zdravstvene) razmere za življenje bolj ugodne (to so ocenjevali s stopnjo smrtnosti naseljencev), so se naselili in postavili “inkluzivne institucije”, ki so spodbujale rast, medtem ko se v manj (zdravstveno) prijaznih področjih, kot je denimo centralna Afrika, niso naselili, pač pa so postavili “ekstraktivne institucije”, namenjene črpanju naravnih in človeških virov iz teh držav. Te prvotno postavljene institucije so se ohranile do sedaj in determinirale razvojno uspešnost držav. Države z inkluzivnimi institucijami naj bi bile bolj razvojno uspešne od držav z ekstraktivnimi institucijami.
Kdo res predstavlja varnostno grožnjo v svetu: ZDA ali Kitajska?
Skriti stroški elektrike iz sončnih elektrarn
Obvezno branje za “sončne ideologe”. John Schla na pedagoški način razloži dejansko ceno elektrike iz sončnih elektrarn. In ta v sončno privilegiranih ZDA seveda ni enaka ne subvencionirani LCOE v višini 34,66 $/MWh in tudi ne nesubvencionirani LCOE v višini 67,11 $/MWh. Problem sončne energije je, da je občasna. Da bi bila sončna energija enako zanesljiva kot jedrska, bi bilo treba njene kapacitete povečati na 4,21-kratnik porabe elektrike (zaradi variabilnosti proizvodnje) in dodati baterije za 55 ur delovanja ali namesto njih dodati plinsko elektrarno enake kapacitete kot jo imajo sončne elektrarne. Tak energetski sistem pa postane izjemno drag. Stroški elektrike iz sončnih elektrarn se s tem dvignejo na 488 $/MWh, z emisijami v življenjskem ciklu 120 g/kWh. Pa še to v ZDA, kjer je izkoristek sončnih elektrarn (capacity factor) v povprečju okrog 24 %, medtem ko je v Nemčiji zgolj 11 %. Za primerjavo – skupen strošek jedrske energije (brez dodatnih skritih stroškov kot pri elektriki iz sončnih elektrarn) je 66 $/MWh (nižje od proizvodne (LCOE) cene elektrike iz sončnih elektrarn in za več kot 7-krat nižji od polne cene elektrike iz sinčnih elektrarn), hkrati pa ima samo 5 g/kWh izpustov.
Zelo dolgo branje, vendar se splača.
Solar power is the fastest growing source of electrical energy in the US. In the last year solar power generation grew by 15.52%, followed by wind at 8.27%, then natural gas at 4.17%. Solar power has captured the imagination of many as way to get unlimited “free” energy from the sun. It has been declared the cheapest and cleanest form of electrical energy by mainstream scientists and thought leaders alike.
Solar power has a much higher energy density than wind power (~7 acres/MW vs. ~60 acres/MW). This means that solar power is more suitable for constructing micro grids as there is simply no space for wind power. Micro grids are an important concept because it is becoming more difficult to get new solar and wind farms connected to the grid. The viability of industry is highly dependent on the price of energy, so it is critical to understand the real cost of a solar micro grid.
To judge solar power, four criteria will be considered: cost, reliability, CO2 emissions, and land use. The purpose of this paper is to thoroughly understand these most relevant issues.
Najbolj depresivna slika Slovenije?
Meni se zdita v tej situaciji danes najbolj depresivni spodnji sliki. Prva kaže zmanjšanje porabe električne energije v gospodarstvu za 16 % po letu 2021:
Če kdo misli, da gre za energetsko prestrukturiranje, ker so slovenska podjetja našla čudežno tehnologijo, da z manj energije ustvarijo več, se bridko moti. Druga slika kaže zmanjšanje obsega proizvodnje v 5 energetsko intenzivnih panogah (papirna, gumarska, nekovinska, kovinska, kemična) za več kot 15 % glede na 2021. Te dejavnosti predstavljajo skoraj polovico porabe energije v industriji in četrtino proizvodnje, izvoza in zaposlenosti. Torej – dogaja se deindustrializacija zaradi visokih cen energentov.
Najbolj depresivna slika Evrope?
Nekateri so danes spodnjo sliko proglasili za najbolj depresivno sliko Evrope: slika kaže depresivni trend pričakovanj gospodarske rasti za 5 let vnaprej. Ko so leta 2000 nekatere članice EU hrabro in glasno vstopile v bodoči dizaster, imenovan evro, so bila pričakovanja glede bodoče rasti še na ravni 2.6 %. In že to je bilo izjemno slabo v primerjavi z globalnima konkurentoma ZDA in Kitajsko. Danes, četrtletje kasneje, so se pričakovanje glede bodoče rasti prepolovila (na zgolj 1.3 %).
Glavni krivci? (1) nizka rast produktivnosti in (2) še nižja rast prebivalstva (vsota stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva je anaka stopnji rasti BDP) ter (3) energetska kriza. Evropska podjetja nimajo več razloga, da bi ohranjala svojo proizvodnjo v EU – ker ni delovne sile, ker regulacija ubija podjetniško aktivnost in tehnološki razvoj in ker je Evropska komisija z zeleno norostjo, imenovano obnovljivi viri energije, in z gospodarsko vojno proti Rusiji naredila energijo (= življenje) prohibitivno drago.
Pričakujte eksodus največjih evropskih podjetij in še večji upad spodnjega trenda v naslednjem desetletju.
Nič ne traja večno
Res je fascinantno videti, kako so v zadnjih 200 letih največje države (Kitajska, Indija) izgubile gospodarski primat, kako so ga prevzele nove velesile (ZDA, V. Britanija, Sovjetska zveza, Japonska) in kako so ga te spet izgubile proti Kitajski. Vprašanje je le, koliko časa bo Kitajski in Indiji uspelo zadržati ta ponovno priborjeni globalni primat.
Evropska suverenost je farsa
Evropa je zgolj ameriška kolonija. Lahko jo ugasne, kadar se se ameriški administraciji to zazdi.
Katera sveta knjiga bolj spodbuja k nasilju – Koran ali Tora?
Zanimivo. Community Notes (nekak fact checker na X) navaja dva vira, ki kažeta, da naj bi judovska sveta knjiga Tora vsebovala 2-krat več nasilja od muslimanske svete knjige Koran. Koran naj bi vseboval pasuse glede nasilja, povezanega s samoobrambo, medtem ko naj bi judovska Tora vsebovala specifične oblike nasilja, kot sta popolno uničenje nasprotnika in genocid, česar Koran ne vsebuje.
Slabe novice za Kamalo Harris in demokrate
Najprej Nate Silver (538) kot najbolj kredibilen napovedovalec izidov volitev v ZDA. Septembrska prednost Kamale Harris pred Donaldom Trumpom se je stopila (na betting marketu se je že zdavnaj):
In potem še Carlson Tucker (za katerega seveda vemo, kaj je in kaj predstavlja, vendar pa dobro odraža duh trenutka in mentalnega stanja polovice volilnega telesa ZDA):
Razvojna ideja za Slovenijo: Privabitev podatkovnih centrov z umetno inteligenco prek zagotavljanja poceni elektrike iz jedrske elektrarne
Slovenska industrija počasi peša, med drugim jo ubijajo visoke cene energije in stagnacija v evrskem območju kot posledice energetske krize in tehnološkega zaostajanja evropskega gospodarstva. Pri nas jamramo, da ni tehnološkega razvoja, da ni idej, če pa so, pa poslovno okolje ni primerno za njihov razvoj in komercializacijo. V glavnem, ko bo zašla slovenska industrija, nimamo ničesar s čim bi jo nadomestili. Nimamo ideje, kako bi ustvarili visokokvalificirana delovna mesta, delovna mesta, ki temeljijo na znanju in so v špici tehnološkega razvoja.
No, tukaj je ideja. Tehnološki giganti, kot so Google in Microsoft in velika storitvena podjetja, katerih procesi temeljijo na obdelavi ogromnih količin podatkov in uporabi algoritmov umetne inteligence, so ugotovili, da za delovanje teh podatkovnih centrov in storitev v oblaku na osnovi umetne inteligence, potrebujejo izjemne količine stanovitne in poceni električne energije. Ugotovili so, da te energije ne morejo dobiti iz sončnih panelov ali vetrnic, pač pa, da so najbolj primeren vir jedrske elektrarne. Amazon je letos od Talna kupil 960-megawatni podatkovni center v Pennsilvaniji, ki ga poganja bližnja jedrska elektrarna. Microsoft je napovedal investicijo v ponovno odprtje že zaprte jedrske elektrarne Three Miles Island za svoj podatkovni center. Google je podpisal pogodbo s Kairos Power, ki naj bi prek majhnih modularnih reaktorjev zagotavljala zansljivo, stabilno in poceni nizkoogljično energijo za Googlov podatkovni center z umetno inteligenco.
Torej: zakaj ne bi privabili v Slovenijo tehnoloških velikanov z izgradnjo še enega dodatnega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ki bi tehnološkim podjetjem zagotavljal dovolj stabilne in poceni električne energije za podatkovne centre? Koliko visokokvalificiranih delovnih mest (programerjev, inženirjev, podpornih služb…) bi lahko Slovenija s tem ustvarila? In koliko novih delovnih mest bi nastalo zaradi vznikanja majhnih tehnoloških podjetij okrog tehnološkega velikana?
Jedrska energija postaja velik privlačni faktor za prihodnji tehnološki in gospodarski razvoj. Zakaj ne izkoristimo potenciala krške elektrarne?
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.