Zanimiva zgodba v Foreign Policy, kjer nenadoma hvalijo kitajski “crack down” nad Jackom Majem, lastnikom imperija Alibabe in kjer so oblasti z regulacijo uspele tehnološke velikane spraviti pod nadzor in da služijo interesom razvoja države. V ZDA pa se dogaja nasproten proces, sedanja administracija je v službi tehnoloških milijarderjev, ki želijo doseči še manj kontrole nad svojo dejavnostjo. Zanimivo je dvoje. Prvič, da “liberalni” ameriški mediji šele zdaj – ko so Elon Musk in ostali milijarderji s Trumpom prevzeli oblast – priznavajo kitajskim oblastem, da so ravnale prav, ko so z regulacije spravile pod nadzor tehnološke mogotce. In drugič, da tehnološki mogotci “osvobojeni spon regulacije” niso nujno tudi bolj učinkoviti od reguliranih tehnoloških podjetij. Dober primer so razvoj čipov in umetne inteligence v Kitajski. Zadnji primer z “revolucijo DeepSeek” kaže, da je enako ali celo bolj močne aplikacije umetne inteligence v reguliranem in sankcioniranem sistemu mogoče narediti zgolj za delček (3 %) stroškov kot v popolnoma sproščenem sistemu, kjer so na voljo neomejene količine kapitala, ki išče donose.
Five years ago, Jack Ma was not just one of the world’s richest billionaires, but also—perhaps only after President Xi Jinping—the most famous Chinese person in the world.
In the early aughts, Ma built a business empire around his company, Alibaba, which quickly took off as an online shopping juggernaut that first challenged and then outsold Amazon in China, all while branching out into countless other services. For millions of young Chinese people, Ma was their country’s answer to Bill Gates: Ma, a former English teacher, was a self-made man whose example seemed to illustrate the sky-high achievement and wealth that one could attain through a combination of entrepreneurial vision and relentless drive.


You must be logged in to post a comment.