Iran je od vključno 14. junija (kot povračilo na izraelski napad na Iran) na Izrael izstrelil več kot 400 balističnih in križarskih raket ter več kot 200 dronov. Ta obsežen napad je imel večdimenzionalni namen: simbolni, vojaški in predvsem taktični – izčrpati izraelsko protizračno obrambo.
Faza 1: Izčrpavanje z droni in starimi raketami
Iranska strategija se je začela s t.i. “valom izčrpavanja” – množično uporabo počasnih in poceni dronov tipa Shahed, ter starejših raket kratkega dosega. Ti napadi so aktivirali izraelski obrambni sistem (Iron Dome in David’s Sling), ki je moral za vsakega od teh ciljev sprožiti dragoceno prestrezno raketo.
Taktika je bila uspešna. Po mnenju analitikov je Iran s tem:
- preobremenil izraelske radarje in prestrezne algoritme,
- zmanjšal zaloge izraelskih prestreznikov,
- ustvaril “meglo vojne” za prikritje pravih ciljev.
Faza 2: Hitre rakete prebijejo oslabljeno obrambo
Ko je obramba že delovala na robu zmogljivosti, je Iran sprožil drugi val, sestavljen iz sodobnih balističnih raket (npr. Sejjil, Shahab, Fatah), ki dosegajo visoke hitrosti in lahko manevrirajo. Zaradi zmanjšanih zalog in že obremenjenih sistemov je učinkovitost izraelske protizračne obrambe padla iz približno 90 % na 65 %.
Med zadetimi cilji so bili:
- Haifa Power Plant in Oil Storage Facility (energetska infrastruktura),
- Beersheba Hospital (vojaški komandni center pod bolnišnico),
- Nevatim in Tel Nof Air Base (vojaška letališča),
- Rafael Defense Industries (vojaška industrija),
- Kiryat Gat Industrial Zone, ki vključuje obrate za proizvodnjo polprevodnikov.
Napadi so tako prizadeli tako energetsko kot vojaško infrastrukturo, kar jasno kaže na dvonivojsko taktiko: onesposobiti zmožnosti in ustvariti psihološki in politični pritisk na Izrael.



You must be logged in to post a comment.