Na načelni ravni se je mogoče strinjati z Anatolom Kaletskyjem in ostalimi, ki trdijo, da v tej evropski realpolitik, kjer imata ECB in evroskupina čas in denar, da lahko izstradata Grčijo, grška vlada nima nobenih možnosti za zmago. Ima zgolj dve možnosti: (A) da izstopi iz evra in s tem svoje prebivalstvo za nekaj let pošlje v še večje prisilno varčevanje ali (B) da kapitulira pred evroskupino in ECB ter pristane na vse pogoje. Prva možnost bi Sirizo ekspresno odnesla z oblasti, druga pa najbrž tudi zelo kmalu.

Toda to stališče ne upošteva širše, globalne realpolitik, kjer pa se pogajalska moč ne določa na podlagi obstoječih ekonomskih in institucionalnih pogojev, pač pa tudi in predvsem na podlagi geostrateškega položaja. Že pred meseci sem pisal o tem, da je Grčija preveč pomembna za ZDA in Nato, da bi jo prepustili ruskemu in kitajskemu vplivu. Grčija je nenazadnje pristala v Natu in EU zgolj in samo zaradi svoje geostrateške lege. In tudi danes, ko štejemo dneve bodisi do Grexita bodisi do novega dogovora, utegnejo ti geostrateški interesi prevladati. Kot je v nedeljo poročal Deutsche Wirtschafts Nachrichten, ki se sklicuje na poročilo IMF in zapise v ameriških medijih, je za ZDA Grčija geostrateško preveč pomembna (tako vojaško kot zaradi tranzitnih energetskih koridorjev), da bi jo prepustili ruskemu vplivu.

Nadaljujte z branjem→

Anatole Kaletsky je že februarja v Project Syndicatu podvomil v pogajalske možnosti Yanisa Varoufakisa, kljub njegovemu backgroundu v teoriji iger. Tokrat Kaletsky analizira, kako je pogajalska taktika Varoufakisa temeljila na napačnih predpostavkah. Če je pred meseci grozil z bankrotom Grčije (ki bi potencialno razstrelil tudi evrsko območje), da bi na ta način dobil brezpogojno zmanjšanje dolga, se mu je ta taktika izjalovila. Pogajalci na drugi strani so izbrali pogajalsko taktiko obleganja, zaprli finančne pipice in čakajo, da se Grčija finančno izstrada, nakar bo pristala na vse pogoje.

Varoufakisova strategija je temeljila na predpostavki, da bi grčija v primeru bankrota lahko izkoristila velik primarni presežek v proračunu (4% BDP), ki se je nakazoval v začetku leta in tako pokrila izdatke za plače in pokojnine. Vendar tega presežka ni bilo in grška vlada ne more več izsiljevati, da bo namesto za obresti ta presežek namenila za plače in pokojnine. Grška grožnja je postala nekredibilna in bi zdaj v primeru Grexita in bankrota zahtevala celo večje reze v javne izdatke kot v primeru zahtev trojke. Nadaljujte z branjem→

Ugledni ekonomski zgodovinar Barry Eichengrreen iz univerze v Berkeleyu, eden največjih strokovnjakov za krize in ki ga tukaj pogosto citiram, se ne strinja s tem, da bi bil Grexiti za Grčijo boljši od obstanka v evrski uniji. Pravi, da to ne bi rešilo nobenega izmed grških problemov in da bi vodilo v večji kaos. Eichengreen predvideva, da bo na koncu Grčija ostala v evrskem območju in da bo prišlo do prestrukturiranja dolgov – torej do bankrota in do odpisa dolgov.

Z Eichengreenom se sicer strinjam, da bi z Grexitom prišlo do večjega kaosa in do nepredvidenih posledic za preostali del evrskega območja. Prav tako se strinjam, da bo na koncu prišlo do delnega odpisa grških dolgov. Nisem pa prepričan, da je to rešitev mogoče doseči hitro in v okviru sedanjih pogajanj med Grčijo in evrsko skupino. Nemčija in finančni ministri evrske skupine na problem gledajo drugače in mislijo, da je problem v Grčiji, ki bi z več varčevanja lahko zadostila njihovim zahtevam. Jaz menim, da je problem v dizajnu evrskega območja in da bi Grčija svoje probleme lažje reševala oziroma svojo konkurenčnost na dolgi rok lažje uravnavala izven evrskega območja.

V obeh primerih, v primeru obstanka in primeru izstopa, pa naslednja leta za Grčijo in njeno prebivalstvo ne bodo prijetna. Pa tudi za ostale članice evroskupine ne. Negotovost glede Grčije bo vplivala na splošno negotovost in zavirala okrevanje celotnega evrskega območja. Nadaljujte z branjem→

Nedvomno ne gre za največji kiks med največjimi politično-socialnimi eksperimenti v zgodovini, saj ga v zmotnosti in družbenih stroških prekaša eksperiment socialistične revolucije in znotraj tega še posebej Mao Ce Tungov eksperiment z »velikim skokom naprej«, ki je s povzročeno lakoto v letih 1959-1962 pobil 30 milijonov kitajskih kmetov. Toda evropski eksperiment s skupno valuto evrom, ki je bil podobno izključno politični projekt in enako znanstveno neosnovan kot poskusi lokalnih diktatorjev na lastnem ljudstvu, spada med največje polome v zgodovini. Gre za eksperiment, ki je skoraj uničil združeno Evropo. Zato je napoved grškega izstopa, paradoksalno, dobra novica. * Nadaljujte z branjem→

Pred meseci sem pisal o tem, koliko ideologije lahko stlačimo v eno enačbo. Paul Romer iz NY University je pravkar objavil zelo pogumen članek z naslovom Mathiness (objavljen v prestižni AER Papers and Proceedings). V članku se je Romer lotil pristopa k znanosti veje ekonomske znanosti, ki ideologijo in politiko skriva v matematične enačbe. Ali drugače rečeno, lotil se je ekonomistov, ki svoja ideološka prepričanja zamaskirajo v enačbe in s tem implikacijam njihovih matematičnih modelov dajo pridih čiste znanstvene resnice. Ki pa so daleč od resnice, temveč so zgolj zamaskirana ideologija. In še več, so tudi iz matematičnega vidika napačne. Romer tej metodi pravi “mathiness” – “matematičnost” (za razliko od matematične teorije).
Nadaljujte z branjem→

Spodnja slika kaže najbolj bolečo razliko v učinkovitosti ekonomskih politik med ZDA in EU v času krize. Pred začetkom krize je bilo v evro območju 11.4 mio brezposelnih, natanko sedem let kasneje jih je 18.2 mio. V ZDA je bilo pred začetkom krize 6.8 mio brezposelnih, ob vrhuncu krize jih je bilo 15.2 mio, danes jih je le še 8.7 mio. Ali drugače rečeno, ZDA so nadomestile skoraj že vsa izgubljena delovna mesta, evro skupina jih je nadomestila zgolj 1.2 mio, sedem let po začetku krize je še vedno 6.7 mio brezposelnih več kot pred krizo. Pri večini gre za trajno izgubljena delovna mesta.

Slika: Število brezposelnih (v tisoč) Nadaljujte z branjem→

Če želite razumeti, zakaj je prišlo do evrske krize, kakšni so bili mehanizmi za njeno širitev in kakšne so rešitve, je na tem linku (Lect 4- Damijan-Euro-zone crisis) moje predavanje izpred nekaj mesecev na to temo.

Trajalo je precej časa preden je spoznanje dozorelo, toda zdaj očitno je: za vse partnerje je očitno najbolje, da Grčija izstopi iz evro območja. Po poročanju Bloomberga je v izdelavi Plan B, ki predvideva, kako bi ekonomsko in politično škodo, ki bi nastala z izstopom Grčije čim bolj omejili. In ne samo to, ampak tudi kakšno popotnico je treba Grčiji dati, da bo njen izstop čim blažji.

Euro-area governments are considering putting together an aid package for Greece to cushion the country’s economy if it was forced out of the euro, according to two people familiar with the discussions.

The Greek government doesn’t expect to need that help. Prime Minister Alexis Tsipras says he’s not considering leaving the currency bloc and is focused on getting the aid he needs to avoid a default.

Even so, European officials are considering mechanisms to ring fence Greece both politically and economically in the event of a euro breakup, in order to shield the rest of the currency bloc from the fallout, one of the people said.

Nadaljujte z branjem→