Grški izstop je pred vrati, kar pa ne bo (nujno) zabava

Trajalo je precej časa preden je spoznanje dozorelo, toda zdaj očitno je: za vse partnerje je očitno najbolje, da Grčija izstopi iz evro območja. Po poročanju Bloomberga je v izdelavi Plan B, ki predvideva, kako bi ekonomsko in politično škodo, ki bi nastala z izstopom Grčije čim bolj omejili. In ne samo to, ampak tudi kakšno popotnico je treba Grčiji dati, da bo njen izstop čim blažji.

Euro-area governments are considering putting together an aid package for Greece to cushion the country’s economy if it was forced out of the euro, according to two people familiar with the discussions.

The Greek government doesn’t expect to need that help. Prime Minister Alexis Tsipras says he’s not considering leaving the currency bloc and is focused on getting the aid he needs to avoid a default.

Even so, European officials are considering mechanisms to ring fence Greece both politically and economically in the event of a euro breakup, in order to shield the rest of the currency bloc from the fallout, one of the people said.

Vir: Bloomberg

Toda izstop Grčije ne bo poločitvena “pijanka”, ampak najprej poločitveni “maček” (hangover). Za vse. Za Grčijo to de facto pomeni najmanj naslednje:

  • bankrot glede poplačila kreditov državam upnic (vsaj 40 – 50%),
  • devalvacija nove valute (20 – 30%),
  • omejitev dviga depozitov in dviga gotovine na bačnih avtomatih,
  • uvedba kapitalskih kontrol v mednarodnih tokovih,
  • strožji varčevalni ukrepi (pokojnine, plače v javnem sektorju),
  • dvig obrestnih mer za zadolževanje v tujini in potencialna de facto izključenost iz mednarodnih finančnih trgov,
  • povečano kreditiranje države s strani grške centralne banke in posledično potencialno visoka inflacija,
  • 2 do 3-letno obdobje bolečega prilagajanja in recesije.

Toda tudi ostale članice evro območja, ki pripravljajo plan B, ob grškem izhodu ne bodo mogle odpirati šampanjcev. Grški izstop namreč ne bo poceni – ne finančno in ne politično. Na finančnem področju lahko pričakujemo predvidoma naslednje:

  • “grace period”, torej obdobje mirovanja pri poplačilu grških dolgov (2 leti ali več), da bi se izognili grškemu bankrotu (in haircutu),
  • finančna popotnica v obliki sprostitve obljubljene tranše finančne pomoči, s katero bi Grčija pokrila manjkajoča sredstva pri pokrivanju tekočih izdatkov (za plače in pokojnine) v naslednjih 3 do 6 mesecih,
  • odpis dolgov (haircut) v višini vsaj 40 – 50%, kajti tudi “grace period” ne more prikriti dejstva, da Grčija svojih dolgov ne more poplačati.

Finančni strošek bo relativno velik. Grčija je evropskim državam dolžna 141.8 mlr. € (prek sklada EFSF) in za 52.9 mlr. € v obliki bilateralnih kreditov, ECB pa še 27.5 mlr. €. ECB svoj del dolga najbrž lahko odpiše v breme ostalih članic, ostale evrske države pa bodo morale požreti haircut v višini med 78 in 100 mlr. € (delno prek garancij, delno prek neposrednega odpisa). Strošek bo tudi za Slovenijo, ki je do Grčije izpostavljena v višini 1,485 mio € (4% BDP), vendar je od tega le za 244 mio € bilateralnih kreditov, preostalo pa so garancije do EFSF (840 mio €), terjatve do sistema TARGET (249 mio €) ter ostale manjše izpostavljenosti. Če predvidevamo, da bodo evrske države našle rešitev za poroštva v okviru EFSF, je za Slovenijo ta izpostavljenost obvladljiva (de facto strošek v višini med 100 in 350 mio €).

Ob grškem izstopu si bo morda kdo oddahnil, vendar pa to ni rešitev za evrsko območje. Medtem ko je finančni strošek grškega izstopa relativno obvladljiv, pa ni nujno, da je obvladljiv tudi politični strošek. Seveda zaradi tega ne bo prišlo do takojšnjega političnega pretresa ali česa podobnega, bo pa grški izstop spustil duha iz steklenice in za seboj potegnil tenzije ostalih držav, ki so nesrečne z evrom, da gredo po grški poti. Glede na to, kako institucionalne omejitve znotraj evra omejujejo države pri obvladovanju krize, je za številne države odprta samo ena dilema: nadaljevanje mučenja, ki ne vodi do okrevanja, pač pa spodbuja porast skrajnih političnih opcij ali pa izstop in nekajletno trpljenje, vendar z jasno lučjo na koncu tunela.

Druga opcija postaja vse bolj privlačna, in grški izstop ji utira pot.

Evro v tej obliki in takšni sestavi ne more preživeti. Rešitev ni v izstopu Grčije, ampak prej v izstopu Nemčije. Problem ni Grčija, ampak Nemčija. Če si sposodim stari jugoslovanski vic, na katerega me je opozoril kolega Črt Jakhel (“zakaj se ne odcepi Srbija, potem se ne bi bilo treba vsem drugim“), če bi evro zapustila Nemčija, bi bilo za vse ostale preživetje z evrom bistveno lažje. Seveda pa Nemčija, tako kot Srbija pred dvema desetletjema in pol, tega ne bo naredila. Zato nas pa čakajo precej grdi časi, ko bomo morali na poti proti več svobode tudi malce zategniti pasove. Toda kot je rekel Črt že pred tremi leti: Razpad evra je preživetje Evrope.

Več o tem v petek v Financah.

%d bloggers like this: