Ankete med britanskimi volilci v zvezi z Brexitom kažejo naslednji (pričakovan) vzorec: (1) da Brexit podpirajo pretežno volilci konzervativcev, obstanek v EU pa pretežno volilci laburistov; in (2) da Brexit pretežno podpirajo starejši, z nižjo ali srednjo izobrazbo in nižjimi dohodki (razen izjem), medtem ko obstanek v EU pretežno podpirajo mlajši, visoko izobraženi in z višjimi dohodki.
Drago Babič
Boleča izkušnja finančne krize izpred desetih let, ki je Slovenijo še posebej prizadela, nas spodbuja, da poiščemo take rešitve, ki bodo preprečile njeno ponovitev ali vsaj omilile njene posledice. To je še posebej pomembno, ker je zadolženost podjetij kot glavni vzrok izbruha prejšnje krize, že porasla čez meje, ki so veljale pred letom 2008 in je v letu 2017 po podatkih IMF znašala 225% svetovnega BDP, v razvitih državah celo 266% BDP. Še posebej je zaskrbljujoče, ker ni videti, da bi svetovni politični in finančni voditelji v zadnjih letih našli prave odgovore za njene vzroke, kaj šele da bi poiskali rešitve.
To priča tudi dogajanje na svetovnem forumu v Davosu, ki bolj izraža strah teh elit pred radikalnejšimi spremembami, s katerimi grozijo različni populisti in »rumeni jopiči«, kot pa iskanje globalnih rešitev za zavoženo situacijo, v katero so nas prav oni zapeljali. Tudi v EU se je dogajalo podobno, evropska elita je z neuspešnimi politikami okrevanja po finančni krizi, temelječimi na varčevanju in proračunskih restrikcijah, povzročila, da se je razvoj v EU zaustavil.
Zato se dogaja »Brexit«, vzpon raznih protievropsko nastrojenih gibanj in avtoritarnih populistov. Tudi oblikovanje obsežnejših finančnih rezerv bančnega sistema na nivoju EU kot glavna obramba pred bodočimi finančnimi krizami le opotekajoče napreduje, neke večje solidarnosti s strani bogatejših članic pri tem ni za pričakovati, bolj verjetne so ponovitve grškega scenarija. Torej se bomo morali pri obrambi pred raznimi uvoženimi finančnimi in političnimi krizami zanesti bolj nase, kot računati na kakšno pomoč iz Bruslja ali Frankfurta. Pri čemer pa je tudi »samopomoč« strogo regulirana.
Branko Milanovic se je lepo poigral s knjigo Cabestana, francoskega wannabe Fukuyame, ki se je čutil poklicanega povedati širnemu svetu svojo blodnjo o potrebnosti izvoza superiorne zahodnjaške demokracije v Kitajsko. Huh, kakšni nevarni tepci poučujejo na univerzah in pisarijo knjige.
Ideologically, Cabestan is fully aligned with the trend of thought that was dominant in the 1990s and the early 2000s and which regards the attainment of liberal democracy as the ultimate telos of all societies, the West as the agent that would ensure that all countries do get to their rightful destination, and “liberal interventionism”, political or military (as the case may be) as the tool to achieve it. Cabestan displays, like many adherents of this view, a remarkable blindness to the fact that what they self-servingly consider to be only an interference in other countries’ affairs in order to help them democratize, may often appear to the others as a naked stab for domination.
Drago Babič
V včerajšnji oddaji javne televizije Tarča smo imeli priliko spremljati opereto o maketi drugega tira, v kateri je bilo jasno samo to, da makete ni nikjer in da za vse skupaj ni znanega krivca. Da se ta blamaža ne bo tako zlahka pometla pod preprogo, naj bi zagotovili organi pregona, ki vse skupaj intenzivno preiskujejo. Ob vsem tem cirkusu, ki je – kakor izgleda – namenjen po eni strani rumenemu tisku, da lahko udriha po politikih, po drugi strani pa (verjetno) obračunavanju z neposlušnimi v okviru vladne koalicije, to pot naj bi bila na vrsti stranka SMC, pa se pozablja na širšo sliko. Pri tem se ta komedija prevesi v tragedijo, saj razkriva temeljne slabosti delovanja naše politike in ekonomije na državnem nivoju na vseh področjih.
Bine Kordež
Podatki kažejo, da so obdavčitve plač do 167 % povprečne plače v Sloveniji približno na nivoju evropskega povprečja ali celo malo pod njim. Prikazani podatki so popolnoma verodostojni in vsakodnevno navajanje teze o skoraj najvišji obdavčitvi plač v EU so preprosto ponavljanje slišanega brez preverjanja. Z višjo obdavčitvijo odstopamo le pri najvišjih plačah za nekaj tisoč posameznikov – a mednje ne spadajo inženirji in strokovnjaki, ki naj bi bežali v tujino, temveč predvsem najbolje plačan menedžerski krog in še kakšni posamezni poklici (odvetniki, zdravniki).
Primerjave obdavčitve plač po državah imajo vedno precej omejitev, ker ima vsaka država svoje specifičnosti. Zaradi tega je pri uporabi potrebno biti previden, saj se zaradi tega v javnosti ter tudi v strokovnih raziskavah pojavljajo različni rezultati. Pogosto tudi odvisno od tega, kaj pisec želi dokazati. To seveda lahko očitamo tudi v nadaljevanju prikazanim podatkom, čeprav bi vseeno poudaril, da je izbrani vir zanesljiv, primerjava pa menim, da tudi strokovno korektna.
Uporabil sem namreč uradno statistiko EU (Eurostat) in sicer višine plač ter nivo obdavčitve glede na višino plače. Podatki so sicer za leto 2015, ker so zadnji podatki za 2016 še deloma pomanjkljivi, a to ne vpliva veliko na rezultate. Podatke sem za Slovenijo preveril tudi preko veljavne davčne zakonodaje in posredovani podatki ustrezajo dejanskim razmeram v Sloveniji v tem letu in vemo, na kaj se nanašajo.
Huh, precej ekspliciten intervju, ki ga je “milijonar plačan od milijarderjev” Tucker Carlson naredil z nizozemskim zgodovinarjem Rutgerjem Bregmanom kmalu po trenutku resnice za milijarderje, ki ga je Bregman uprizoril v Davosu, in ki ga Fox News ne želi objaviti. Vsaka sekunda je za prste polizati.
Bine Kordež
Nedvomno so trenutne mednarodne gospodarske (in politične) razmere dokaj nepredvidljive. V preteklih desetletjih smo imeli kljub nihanjem vseeno občutek, da stvari potekajo po nekih tirnicah, v nekem, vsaj zakulisnem dogovarjanju med državami. Zaradi tega je prisotno tudi več dilem in strahov, kakšna bodo gospodarska gibanja v bodoče. Zelo močan je namreč še spomin na zadnjo krizo pred desetimi leti in pričakovane so razne napovedi o še globljih padcih gospodarske aktivnosti v svetu.
Na drugi strani pa je tudi res, da nobena resna institucija za naslednji dve, tri leta (običajen horizont napovedi), ne predvideva kakega globalnega padca. Napovedi gospodarske rasti so res nekaj nižje, nihče pa ne govori o denimo 5-odstotnem padcu ali kaj podobnega. Razlika med 0.2 ali 1.2 odstotkov rasti je sicer velika, realno pa na ekonomski položaj (standard) ljudi nima velikega vpliva. Seveda, dokler gledamo samo ekonomski vidik. Na žalost pa takšne, sicer minimalne spremembe vplivajo na obnašanje ljudi in to se potem lahko odrazi v večjih neugodnih posledicah.
Stanko Štrajn
V preteklem tednu, ko so mediji objavili vest, da je kriminalistična policija vložila kazensko ovadbo zoper štiri osumljene osebe zaradi zlorabe položaja v postopku javnega naročanja za oddajo naročila izdelave makete drugega tira Divača – Koper, je minister Jure Leben večkrat javno izjavil, da je pogodba o naročilu izdelave makete med Direkcijo za infrastrukturo in podjetjem ART REBEL 9 vizualne komunikacije d.o.o. razveljavljena in da proračun Republike Slovenije izvajalcu naročila ni plačal pogodbeno določenega zneska v višini 133.590,00 evrov.
Kar trdi minister Jure Leben, ni res, pač pa je res naslednje:
ni res, da bi bila pogodba o naročilu izdelave makete Drugega tira Divača – Koper razveljavljena, saj je razveljavitev pogodbe možna če jo razvežeta pogodbeni stranki sporazumno, ali če pogodbo razveljavi ali razglasi za nično sodišče v pravdnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji.
Nerdy, vendar zelo zanimivo.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.