Celotna situacija že zdavnaj ni več benigna, razvija se v dramo za preživetje Evrope. Najprej se je Nemčija povsem prostovoljno samopoškodovala z napačno energetsko politiko (kjer je z zapiranjem jedrskih elektrarn in prehodom na obnovljive vire sonca in vetra za več kot polovico dvignila cene električne energije), nato je prek vzvodov v Evropski komisiji v isto nepremišljeno norost za seboj potegnila še ostale članice EU, na koncu pa sta Nemčija in Evropska komisija družno z napačnim odzivom EU na vojno v Ukrajini Evropo še odrezala od poceni ruskega plina in evropsko industrijo in potrošnike podvrgla nekajkratnemu dvigu cen plina. Vse skupaj pa je v kulminaciji Evropo vrglo v stagnacijo (ob povišani inflaciji). Nemčijo pa v recesijo in deindustrializacijo. Nemška energetsko intenzivna podjetja, vključno z avtomobilsko industrijo, zmanjšujejo proizvodnjo in selijo proizvodnjo v tujino – kjer so cene energije nižje. Toda ker je nemško gospodarstvo motor Evrope, ki prek mreže dobavnih verig integrira precejšen del vzhodne, srednje in južne Evrope, Nemčija s svojo politično sproženo samomorilsko deindustrializacijo s seboj v brezno vleče pretežni del Evrope.
Toda posledica te stagnacije in deindustrializacije ni samo gospodarski zaton Evrope, pač pa tudi tempirana socialna bomba. S poslabševanjem gospodarske in socialne situacije bo prišlo do socialni nemirov in vzpona populističnih gibanj ter politične radikalizacije. Radikalizacije, ki lahko razbije EU.
Te situacije si v Evropi ne smemo želeti. Torej, danes potrebujemo resno politično intervencijo, preden bo prepozno. Potrebujemo “Vrh Evrope”, kjer bodo države, ki še niso izgubile razsodnosti, Nemčiji jasno povedale, naj neha s samouničevanjem in posledičnim uničevanjem Evrope. Spodaj je zelo dober članek na to temo Ralpha Schoelhammerja.

You must be logged in to post a comment.