Leta 2019 je z Evropskim zelenim dogovorom nova evropska komisija močno zaostrila podnebne cilje z namenom prispevanja k omilitvi podnebnih sprememb. Toda problem te zaostritve je, da ima sicer lahko lokalno pozitivne učinke glede razogljičenja v Evropi, globalno pa še pospešuje emisije CO2.
Evropsko politiko glede razogljičenja lahko najbolj plastično opišemo kot primer človeka, ki se svojih smeti znebi tako, da jih čez ograjo vrže sosedu. Prva oseba se je sicer znebila smeti in je lahko zadovoljna s tem, toda neto učinek glede smeti je načeloma enak nič. Vendar je situacija glede smeti še malce bolj kompleksna: prva oseba bi lahko smeti dala v kontejner, s čomer bi poskrbela za kontrolirano razgradno smeti, medtem ko sosed lahko te smeti pusti ležati ali jih odpelje na divjo deponijo nekam v gozd.
In približno takšna je situacija glede evropske ambiciozne politike glede razogljičenja.


You must be logged in to post a comment.