V današnjem Dnevniku je moj komentar glede ekonomskih stroškov, ki so nastali državam EU zaradi njihovega forsiranja nadaljevanja vojne v Ukrajini za štiri leta in pol. V nadaljevanju je nekoliko širši povzetek analize z izračuni, ki sem jih naredil; celotna analiza pa je dostopna tukaj.

Spomladi 2022 sta delegaciji Ukrajine in Rusije izpogajali osnutek mirovnega sporazuma. Nakar je v Kijev priletel tedanji britanski premier Boris Johnson in ukrajinskim voditeljem odsvetoval podpis sporazuma z Rusijo in zagovarjal nadaljevanje vojne. Britanska vlada je ob obisku napovedala dodatno vojaško in finančno podporo, Johnson pa je Ukrajincem javno zagotavljal, da bodo zmagali.

No, štiri leta in pol ter milijon in pol mrtvih ali ranjenih Ukrajincev kasneje je ob povratku k pogajanjem je očitno, da se Ukrajini nadaljevanje vojne po zahodnem nasvetu ni izplačalo. Prav tako se ni izplačalo državam EU. Strošek nadaljevanja vojne je za članice EU astronomsko visok.

Skupni bruto znesek ekonomskih stroškov nadaljevanja ukrajinske vojne za EU znaša dobrih 4 tisoč milijard evrov, od tega skoraj je za skoraj 2 tisoč milijard evrov izpada BDP glede na predvojne napovedi, dobrih 1.400 milijard evrov znašajo dodatni stroški za energijo glede na cene iz 2021, za 340 milijard evrov je izgubljenega neposrednega izvoza v Rusijo, za 212 milijard evrov je bilo pomoči Ukrajini in za 114 milijard evrov je bilo zmanjšanja stanja evropskih neposrednih tujih investicij v Rusiji. Celoten strošek nadaljevanja ukrajinske vojne znaša 27,2 % BDP EU iz leta 2021.

Slika 1. Bruto seštevek stroškov nadaljevanja ukrajinske vojne

Opomba: Bruto seštevek pred odpravo prekrivanj. Izpad BDP je v cenah 2021, druge postavke v tekočih evrih. Obdobja se razlikujejo; 2026 vključuje napoved. NTI pomeni neposredne tuje investicije.

Vir: Lastni izračuni na podlagi virov, navedenih v analizi.

V nadaljevanju je predstavljen povzetek stroškov vojne za države EU po petih segmentih.

1. Pomoč Ukrajini

Ocenjena pomoč članic in institucij EU od marca 2022 do konca leta 2026 je znašala 212 milijard evrov oziroma 1,4 % BDP EU iz leta 2021. Članice so prispevale 104 milijarde evrov, institucije EU z Evropsko investicijsko banko pa 108 milijard evrov. Tabela 1 vsebuje evidentirano pomoč do avgusta 2026 in ocene za štiri mesece. Znesek vključuje tudi posojila, zato ni enak dokončnemu proračunskemu strošku. Del te pomoči je bil v obliki opreme in orožja. V poročilu obravnavana dodatna zahteva po 70 milijardah evrov za leto 2027 ni vključena.

Osnova za izračun je Ukraine Support Tracker inštituta v Kielu, ki zajema vojaško, finančno in humanitarno pomoč, že dobavljeno ali konkretno določeno za izvedbo, ne pa splošnih političnih obljub. Januar in februar 2022 sta odšteta, pomoč za september–december 2026 pa je ocenjena s polovico alokacij prvih osmih mesecev leta 2026. K 198 milijardam evrov do avgusta se tako prišteje še 14 milijard evrov.

Tabela 1. Pomoč Ukrajini in ocena do konca leta 2026

Opomba: V milijardah evrov. Alokacije pomenijo dobavljeno ali konkretno določeno pomoč. Zadnji štirje meseci so ocenjeni s 4/8 alokacij prvih osmih mesecev 2026. EIB je vključena enkrat, v institucijah EU. Seštevki temeljijo na nezaokroženih vrednostih.

Vir: Kiel Institute: Ukraine Support Tracker, izdaja 31, podatki do avgusta 2026. Lastni izračuni.

2. Izgubljeni BDP glede na predvojno napoved

Kumulativni izpad realnega BDP glede na napovedi iz oktobra 2021 znaša 1.943 milijard evrov v cenah 2021. Tabela 2 kaže, da so se letni izpadi povečali s 109 milijard evrov leta 2022 na 520 milijard evrov leta 2026. Kumulativni primanjkljaj je enak 13,1 % enoletnega BDP iz leta 2021.

Osnova za izračun je BDP EU iz leta 2021, ki znaša 14.819 milijard evrov. Predvojna trajektorija rasti je zgrajena na osnovi napovedi realne rasti za 27 članic v IMF World Economic Outlook iz oktobra 2021. Dejanska trajektorija rasti pa temelji na realiziranih stopnjah realne rasti EU do leta 2025 in napovedi za leto 2026. Letna izguba je opredeljena kot razlika med ravnijo BDP po predvojni napovedi in dejansko (oziroma za 2026 napovedano) ravnijo. Kumulativna izguba je vsota petih letnih razlik.

Tabela 2. BDP EU27 po predvojni napovedi in dejanski BDP

Opomba: V milijardah evrov, v stalnih cenah 2021. N = napoved za 2026. Obe oceni imata osnovo BDP v 2021. Kumulativna razlika je vsota letnih razlik od leta 2022; leto 2021 ni vključeno v seštevek.

Vir: Eurostat: BDP in glavne komponente (nama_10_gdp); IMF: World Economic Outlook, oktober 2021; IMF DataMapper: realna rast BDP. Lastni izračuni.

3. Dodatni stroški energije

Od marca 2022 do konca leta 2025 so dodatni izdatki za energijo glede na cene iz leta 2021 ocenjeni na 1.426 milijard evrov oziroma 9,6 % BDP EU iz leta 2021. Od tega na elektriko odpade 727 milijard evrov, na plin 292 milijard evrov in na naftne derivate 407 milijard evrov. Tabela 3 kaže, da so dodatni izdatki v desetih zajetih mesecih leta 2022 dosegli 440 milijard evrov, leta 2025 pa še vedno 262 milijard evrov. Padec cen po vrhuncu krize zato ni pomenil vrnitve na stroške iz leta 2021.

Ta dodatni strošek za energente je izračunan kot porabljena količina energenta, pomnožena z razliko med ceno v posameznem letu in ceno leta 2021. Izračun tako primerja izdatke za enako količino energije po različnih cenah. Pri elektriki in plinu sta ločeno obravnavana odjem gospodinjstev in odjem drugih končnih porabnikov, pri naftnih derivatih pa sedem skupin proizvodov. Vse uporabljene cene so brez davkov.

Primerjava ne vključuje energetskega šoka leta 2026 in meri dodatni račun odjemalcev, ne celotnega odliva dohodka iz EU, saj del prihodkov ostane evropskim proizvajalcem električne energije.

Tabela 3. Dodatni stroški energije glede na cene iz leta 2021

Opomba: V milijardah evrov, brez davkov. Za 2022 je vključeno obdobje marec–december. Količine 2025 so ocenjene. Primerjava se konča leta 2025 in ne vključuje cenovnega šoka leta 2026.

Vir: Lastni izračuni na podlagi virov, navedenih v analizi.

4. Izgubljeni neposredni izvoz v Rusijo

Kumulativni bruto izpad neposrednega izvoza EU v Rusijo od marca 2022 do konca 2026 znaša 340 milijard evrov, od tega 263 milijard evrov pri blagu in 77 milijard evrov pri storitvah. Osnova za primerjavo je vrednost izvoza iz leta 2021.

5. Naložbe in izgubljene razvojne priložnosti

Stanje neposrednih tujih investicij EU v Rusiji se je med letoma 2021 in 2024 zmanjšalo z 273 na 160 milijard evrov, torej za 114 milijard evrov oziroma 41,5 %.

Razvojne posledice vključujejo tudi zapiranje evropskih industrijskih zmogljivosti zaradi visokih cen energije. BASF je februarja 2023 napovedal zaprtje obrata TDI in drugih proizvodnih zmogljivosti v Ludwigshafnu, med drugim ene od dveh tovarn amonijaka in povezanih obratov za gnojila. Med razlogi je navedel visoke energetske stroške in šibko povpraševanje. Del evropskih potreb naj bi pokrival s proizvodnjo zunaj Evrope.

Zapiranje obratov in selitev naložb lahko povzročita trajno izgubo industrijskega znanja, dobaviteljskih povezav in prihodnje proizvodnje. Primer BASF ponazarja ta tveganja, ne omogoča pa izračuna skupnega stroška deindustrializacije EU ali njegovega pripisa nadaljevanju ukrajinske vojne. Izgubljene razvojne priložnosti zato niso dodatno vključene v denarni seštevek.

V seštevek prav tako niso vključeni stroški sprejema beguncev, dodatni obrambni izdatki, obresti in proračunski ukrepi za blaženje energetskih podražitev. Za njihovo vključitev bi potrebovali primerljive podatke za vse članice EU in izločitev prekrivanj z že zajetimi stroški.

6. Skupni stroški za EU

Tabela 4 zajema skupne stroške vseh petih postavk in kaže, da bruto znesek nadaljevanja vojne v Ukrajini znaša 4.035 milijard evrov. Izpad BDP in dodatni energetski izdatki skupaj znašajo 3.369 milijard evrov, pomoč Ukrajini pa 212 milijard evrov. Gospodarsko breme nadaljevanja ukrajinske vojne je zato precej širše od financiranja Ukrajine: vključuje izpad BDP, višje stroške za energijo ter zmanjšanje trgovinskih in naložbenih povezav. Stroški beguncev, dodatni obrambni izdatki, obresti in ukrepi za blaženje energetske draginje niso vključeni.

Tabela 4. Skupni bruto stroški za EU27

Opomba: BDP je v stalnih cenah 2021, druge postavke v tekočih evrih. Bruto seštevek vključuje prekrivanja med BDP, energijo in izvozom.

Vir: Lastni izračuni.

Deleži so izračunani glede na BDP EU leta 2021 v višini 14.819 milijard evrov, zato 27,2 % ponazarja velikost seštevka in ne tolikšnega zmanjšanja BDP. Seštevek združuje različna obdobja, BDP v stalnih cenah in druge postavke v tekočih evrih, pri čemer sta dražja energija in manjši izvoz lahko že vključena v izpad BDP. Neto ocena bi zahtevala odpravo prekrivanj, enotne cene, ločitev posojil od nepovratne pomoči in izgub naložb od prodaj ter model, ki bi ločil prispevek nadaljevanja ukrajinske vojne od drugih dejavnikov.

Sklep

Evropsko breme nadaljevanja ukrajinske vojne močno presega neposredno pomoč Ukrajini. V predstavljenem izračunu je kumulativni zaostanek BDP za predvojno napovedjo približno devetkrat večji od pomoči, dodatni račun za energijo pa približno sedemkrat večji. Gospodarsko presojo je zato treba osredotočiti tudi na proizvodnjo, konkurenčnost in naložbe.

Bruto seštevek ocenjenih stroškov nadaljevanja ukrajinske vojne za EU znaša 4.035 milijard evrov oziroma 27,2 % BDP EU iz leta 2021. Seštevek vključuje prekrivanja med izpadom BDP, dodatnimi stroški energije in izgubljenim izvozom, zato ne predstavlja neto izgube evropskega gospodarstva.

Največja postavka je 1.943 milijard evrov kumulativnega zaostanka realnega BDP za predvojno napovedjo v letih 2022–2026. Sledijo 1.426 milijard evrov dodatnih izdatkov za energijo, 340 milijard evrov izpada neposrednega izvoza v Rusijo, 212 milijard evrov pomoči Ukrajini in 114 milijard evrov zmanjšanja stanja evropskih neposrednih tujih investicij v Rusiji. Celotnega odstopanja BDP od napovedi sicer ni mogoče pripisati samo nadaljevanju ukrajinske vojne, saj na gospodarsko rast vplivajo tudi drugi dejavniki, vendar je dejstvo, da je energetska kriza po začetku vojne v Ukrajini evropsko gospodaarstvo potisnila v dolgo obdobje stagnacije.

Visoki energetski stroški in izguba trgovinskih povezav ustvarjajo pritisk na industrijo. Če podjetja zaprejo energetsko intenzivne obrate ali prihodnje investicije usmerijo drugam, lahko posledice trajajo ne samo dlje od cenovnega šoka, pač pa postanejo trajne. Znižanje cen energije samo po sebi ne bo obnovilo zaprtih zmogljivosti, izvoznih trgov in prekinjenih poslovnih povezav. V veliki meri gre za trajne gospodarske izgube in trajno izgubljena delovna mesta.

Pri odločanju o nadaljevanju ukrajinske vojne mora evropska politika javno pojasniti pričakovane koristi, stroške in izvedljive alternative. Ocene bremen ni mogoče nadomestiti z obljubami o prihodnjem uspehu, ki pa ni opredeljen.

Utemeljena ugotovitev je, da po štirih letih in pol vojne v Ukrajini EU drastično zaostaja za svojo predvojno napovedjo proizvodnje, evropski odjemalci so plačali enormno velik dodaten energetski račun, evropski neposredni izvoz in stanje naložb v Rusiji pa sta se zmanjšala. Bruto pregled teh petih skupin stroškov doseže 4.035 milijard evrov. Evropske odločitve o nadaljevanju ukrajinske vojne morajo ta gospodarska bremena izrecno vključiti v presojo ali se Evropi splača nadaljevati s spodbujanjem nadaljevanja te vojne.

Celotna analiza je dostopna tukaj.