https://x.com/i/status/2083903567300104562
Deli:
- Share on X (Opens in new window) X
- Share on Facebook (Opens in new window) Facebook
- Email a link to a friend (Opens in new window) E-pošta
- Natisni (Opens in new window) Print
- Share on Telegram (Opens in new window) Telegram
- Share on WhatsApp (Opens in new window) WhatsApp
- Share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
Profesor Marandi se pritožuje nad orientiranostjo medijskih vsebin na demokratičnem Zahodu glede dogodkov v Ukrajini.
A ga kaj moti? V poročanju o ukrajinski vojni gre za propagandni vpliv na lastne državljane, da podprejo oz. vsaj ne nasprotujejo dejanjem domače politike (financiranje), in nič drugega. Objektivnost? Pa koga to sploh briga!
Novinarji pišejo o stanju na bojiščih v skadu z uradniško politiko medijske hiše, kjer so zaposleni. Večinoma morajo med zaposlitvijo podpisati zavezo, da se bodo držali narativa domače politike oz. vsaj uredniškega odbora, ki zastopa intertese lastnikov medija. Na Zahodu je to sedaj eno in isto (za Ukr zadevo namreč). Npr. Reader’s Digest vsakodnevno objavlja vesti o novih uspehih Ukrajine na bojišču, razen za vikend, ko je ena vest dovolj. Mediji so nosilci propagandne vojne, ki je za Ukrajino v zagonu, vzponu, in cilja na zmago. Če bo stanje zanje v Ukrajnini propadlo, bodo par dni prej objavili kaj malega v njeno škodo in nato povečini utihnili. Zakaj pa ne – saj nimajo nobene odgovornosti do Ukrajine. Potem bo stanje drugačno in o novotah bodo še naprej pisali.
Všeč mi jeVšeč mi je