Igor Emri
Slovenija je v treh desetletjih samostojnosti zamenjala številne vlade, politične obraze in programe. A kljub temu ostajajo temeljna vprašanja presenetljivo podobna: kako zagotoviti rast življenjskega standarda, kako ohraniti naravo in okolje ter kako ustvariti družbo enakih možnosti.
Morda težava ni v tem, kdo vlada, temveč v tem, kako je politika sploh organizirana.
Demokracija brez vsebine?
Demokracija temelji na volji ljudi. To je njena največja vrednota in hkrati njena največja ranljivost. Volimo redno, a pogosto med možnostmi, ki niso rezultat dolgoročnega razmisleka, temveč trenutnih razmerij moči, retorike ali ideoloških delitev, ki so v veliki meri zgodovinske.
Politika se je v tem procesu pogosto spremenila v poklic. Izkušnje in znanje so pomembni, vendar pogosto manj kot pripadnost, lojalnost ali komunikacijska spretnost. Posledica so kratkoročne odločitve, utrujenost volivcev in občutek, da se družba vrti v krogu.
Ali je mogoče demokracijo nadgraditi, ne da bi jo omejili?
Ločitev politike in strokovne odgovornosti
Ena od možnosti je razmislek o jasnejši ločitvi med strokovnim razvojnim razmislekom in politično odločitvijo.
Predstavljajmo si sistem, v katerem obstaja neodvisni strokovni svet, sestavljen iz uglednih posameznikov z različnih področij – gospodarstva, znanosti, okolja, družbenih dejavnosti. Ključna omejitev:
člani tega sveta ne smejo kandidirati na volitvah in ne smejo vstopati v politiko.
Njihova naloga ni oblast. Njihova naloga je odgovornost.
Vizija namesto improvizacije
Za posamezne regije ali državo kot celoto bi tak strokovni svet pripravil razvojno vizijo za obdobje osmih let, torej za dva parlamentarna mandata. Ne ideološko, temveč razvojno:
kaj so ključne priložnosti, kje so omejitve, katera znanja in izkušnje so nujna.
Na tej podlagi bi identificiral področja, kjer je napredek ključen, ter predlagal posameznike, ki so se na teh področjih že izkazali s konkretnimi rezultati. Izključno po strokovnih in etičnih kriterijih, ne glede na pretekle politične delitve.
Če bi se ti posamezniki s kandidaturo strinjali, bi sodelovali na volitvah.
Končno odločitev imajo vedno volivci.
Sistem zgolj skrbi, da je izbira smiselna in odgovorna.
Politika kot javna služba, ne kot kariera
Pomemben element takega razmisleka je tudi časovna omejenost političnega delovanja. Predstavljajmo si, da je opravljanje poslanske funkcije omejeno na največ dva mandata.
Po tem se posameznik ne vrača v politični aparat. Lahko pa – če je s svojim delom dokazal odgovornost in zrelost – sodeluje v strokovnem svetu. Tako se izkušnje vračajo v družbo, ne pa v zakulisne strukture moči.
Politika ponovno postane to, kar bi morala biti: začasna javna odgovornost.
Tri skupne prioritete
Tak razmislek ni ideološki. Izhaja iz treh ciljev, ki jih deli večina prebivalcev Slovenije:
- Rast osebnega standarda, utemeljena na znanju, ustvarjalnosti in delu.
- Ohranjanje narave in okolja, kot nujnega pogoja dolgoročnega razvoja.
- Enake možnosti za vse, kar pomeni pošten dostop do izobraževanja, dela in sodelovanja v družbi.
To niso levi ali desni cilji. To so razvojni cilji.
Odrasla demokracija
Takšen model ne ukinja politike, niti ne zmanjšuje pomena volitev. Nasprotno: politiko ščiti pred strokovno praznino, stroko pa pred politično zlorabo.
Gre za razmislek o odrasli demokraciji – demokraciji, ki poleg pravice do izbire vključuje tudi odgovornost do posledic.
Morda Slovenija danes ne potrebuje še ene stranke.
Morda potrebuje novo politično kulturo.
DAMIJAN blog 
Zelo dobro zamišljeno, ker ta zamisel vsebuje tudi dolgoročno strategijo, obstoječa
praksa je več ali manj usmerjena na kratkoročno taktiko – kako od enih do drugih
volitev dobiti čimveč zase in za svoj “krog”.
Problem, ki ga vidim pri implementaciji te zamisli, je star več tisoč let (prvič v zgodovini
dokumentirano v primeru Ehnatona cca 1300 let pr.n.št.), to je : vsi, ki jim trenutno
ustreza obstoječi model, kateri jim nudi privilegije in beneficije, bodo naredili vse,
da bi obstoječi sistem obdržali, da bi sami čimbolj profitirali. Tem ljudem v večini tudi
ni kaj dosti mar za splošno dobro.
Bojim se, oz. sem prepričan, da v trenutnih političnih razmerah doma in v tujini, da bo
vašo, zame odlično idejo, izjemno težko implementirati brez nekih pretresov v družbi –
zelo si želim, da se motim.
Všeč mi jeLiked by 7 people
Še z časa študija na EF v Ljubljani je profesor Vahčič nekoč dejal:
“Ideja je vredna 5 dolarjev, implementacija pa 5 milijonov.”
Lepih idej je kolikor hočeš, samo implementacija je bolj kočljiva. Slednja je pač odvisna od “umazane” stvarnosti, od konkretnih ljudi in interesov. Sam sem bil nekoč del “neodvisne” strokovne institucije (AUKN), ki ni imela samo močne institucionalne podpore (status nas članov uprave je bil primerljiv z ustavnimi sodniki, guvernerji centralne banke, …), ampak je imela svoj status določen celo z mednarodno pogodbo.
Kaj se je dogajalo, ko je neodvisna institucija prišla v konflikt z aktualno vlado, ali bolje zakulisnimi interesi, ki so poganjali vladajočo koalicijo? Ukinili so institucijo in v taki obliki, ki bi ji dajala tako stopnjo samostojnosti ne bo verjetno zelo dolgo obstajala.
“Nismo se namreč za to borili (na volitvah), da bi dobički (in pogodbe) državnih firm ter ključna delovna mesta šla tam, kjer mi (vladajoča koalicija) ne bi imeli koristi”
Vsa ta “demokratičnost” je v nemajhni meri prevara. Še večja je menda “neodvisnost” strokovnih institucij. V resnici strokovnost ni nič večja, samo sistem je postal še bolj neooperativen neobvladljiv in netransparenten.
Demokracija je najuspešnješi sistem za vladanje nad ljudstvom, začara ga namreč v iluzijo, da ljudstvo o čemerkoli odloča.
Na nek način je kitajski sistem bolj pošten, tam vsaj veš kdo vlada in kdo je odgovoren.
Všeč mi jeLiked by 9 people
Ja Kitajci so lahko žal samo lažni privid kje bi lahko bila socialistična Slovenija v YU
Všeč mi jeVšeč mi je
Klasična liberalna demokracija je po moji oceni prišla na limit, kakšenkoli ga ocenjujemo. Strinjam se da ne potrebujemo novih strank, ker se vsebinska izbira ne povečuje, še bolj pomembno pa da posameznika ne moreš vrednostno in po stališčih strpati v stranko. Zagovarjam kombinacijo predstavniške demokracije in neposredne e-demokracije z jasnimi kodeksi, nadgrajen švicarski model, več v Dobro jutro Evropa
Všeč mi jeLiked by 1 person
Nekoč mi je švicarski investicijski bankir, ko sva se pogovarjali o še eni neumnosti EU povedal:
“Pri nas je drugače, v takem primeru skličemo referendum in ljudstvo hitro postavi stvari na pravo mesto.”
No, ljudstvo se da tudi manipulirati, vendar je že sama možnost, da ljudstvo neposredno odloči ali blokira neko politično odločitev velika varovalka.
Zakaj neki mislite, da se je po vsej Evropi pospešeno ukinjalo možnost referendumov, po tem, ko so padli referendumi o evropski pogodbi?
3. Člen Ustave RS Slovenije pravi, da je edini suveren v RS Ljudstvo. To pomeni, da je vsakršna omejitev volje ljudstva v temelju v nasprotju z Ustavo RS. Volja ljudstva bi morala preglasovati vsako odločitev vlade in vsako dločitev Ustavnega sodišča, če je za to glasovala ustavna večina prebivalstva. V tem primeru bi moralo biti Ustavno sodišče avtomatsko razrešeno.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Zelo podobno ureditev predlagani smo že imeli, v socialistični Sloveniji pod vodstvom najboljših sinov yega prostora. Namesto izboljšave smo vse uničili…Se kolcalo se nam bo po YU čez nekaj 10 let, ko se bo površina države zmanjševala….na račun IT, HU in tudi HR
Všeč mi jeLiked by 2 people