Spodnja slika ECB kaže, da se je trend investicij v času izpred pandemije v evro območju v 2023 povsem zaustavil ali celo obrnil navzdol (v Nemčiji od začetka 2022). Zaustavitev trenda je korelirana predvsem z energetsko krizo (drastičnim povišanjem cen energije), slednja pa z vojno v Ukrajini, in dvigom obrestnih mer ECB, da bi znižala inflacijo, ki so jo povzročile predvsem višje cene energije.

Torej v EU subjekti (podjetja, vlade) ne želijo investirati. Hkrati se je Evropa znašla v nezavidljivem položaju pred obema konkurentoma, Kitajsko in ZDA, ki oba vlagata gromozanske vsote v investicije v nove proizvodne kapacitete in tehnološka podjetja prihodnosti. V EU so se namesto tega odločili za varčevanje. Letos je Evropska komisija uveljavila novo fiskalno pravilo, po kateri morajo države zmanjšati javne izdatke (v razponu med 0.3 in 0.6 % BDP letno). To bo seveda še dodatno zmanjšalo že tako skoraj neobstoječo gospodarsko rast in nekatere države celo spravilo v recesijo. Kot kaže raziskava IMF, zmanjšanje KATERIHKOLI javnih izdatkov VEDNO zmanjša gospodarsko rast, še najbolj pa zmanjšanje javnih investicij (ker imajo največji multiplikativni učinek). Glejte spodnjo sliko. Če bo Francija znižala javne izdatke za 0.6 % BDP, se bo njena rast BDP znižala za okrog 1 odstotno točko.

Torej, kako si v Evropski komisiji predstavljajo, da bodo države EU lahko rasle in da bodo spet postale konkurenčne napram Kitajski in ZDA, če pa od vlad članic ta ista Komisija zahteva znižanje javnih izdatkov, kar bo vodilo v še večjo stagnacijo ali recesijo?! Kako bomo brez investicij v sodobno infrastrukturo (tehnološko, prometno, socialno, energetsko) in brez javnih subvencij za investicije v prioritetne panoge lahko v Evropi postali konkurenčni?!

Kot sem pisal včeraj – brez investicij ne more biti gospodarske rasti. To dejstvo je v makroekonomiji enako močna zakonitost kot denimo termodinamika v fiziki:

1. investicije so del letnega BDP (v enakem znesku povečajo BDP),
2. investicije imajo multiplikativni učinek na BDP (multiplikator je okrog 2) in
3. investicije povečajo potencial za bodočo rast BDP (povečajo potencialni output).

To vse je tako samoumevno kot 24-dnevni cikli dneva in noči ali cikli letnih časov, vendar očitno evropski politiki tega ne razumejo.

Preprosto neverjetno je, kakšni tepci nas vodijo v Evropi.