V sosednjem članku je citirana izjava iz govora predsednice ECB Christine Lagarde na zasedanju washingtonskih institucij IMF in Svetovne banke pred enim tednom. Lagardova pripoznava konec enopolarnega sveta pod ameriško hegemonijo “rules based” svetovnega reda in njegovo evolucijo v multipolarni svet. Že samo uradno priznanje tega dejstva je velik korak naprej, vendar pa Lagardova v isti sapi (še vedno) dvomi, da je konec tudi hegemoniji dolarja in da bi zahodne države za ohranitev statusa morale povečati medsebojno soodvisnost in sodelovanje. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen pa je na istem zasedanju celo povedala, da je za ohranitev “strateškega položaja” in ameriških vrednot smiselno utrpeti nekaj gospodarske škode.
No, problem kolektivnega Zahoda in njegovih posamičnih članic je najbolje ilustriran v spodnji sliki, ki kaže kumulativno gospodarsko rast držav v obdobju zadnjih 20 let (2000-2020). Kot lahko vidite, so v tem obdobju države BRICS (kot steber novega svetovnega pola) zrasle dramatično bolj od zahodnih držav – Kitajska za 1,266%, Rusija za 466%, Indija za 440%, Brazilija za 316%, Južna Afrika za 200%. Tehtano povprečje rasti držav BRICS (uteži so deleži v skupnem BDP) v zadnjih dveh desetletjih znaša 926%. Med zahodnimi velikimi državami so najbolj zrasle ZDA – za 109%, kar je 12-krat manj od Kitajske in 9-krat manj od povprečja BRICS! 20-letna kumulativna rast Nemčija, Francije in Italije se giblje v razponu samo 60 do 80% (kar je 10 do 15-krat manj od povprečja BRICS!). Japonska je zrasla samo za 6% (kumulativno v 20 letih)!
Le kako si zahodne države obetajo ohranitev svoje vodilne moči v svetu, če pa na letni ravni tudi v zadnjem desetletju rastejo 5 do 7-krat počasneje od držav BRICS? Politična slika sveta bo slejkoprej zavzela sliko porazdelitve gospodarske moči. Lahko si zatiskate oči, ampak to se be neminovno zgodilo.

You must be logged in to post a comment.