Marko Golob

Zahod se je v pijanem zmagoslavju po 1991 prepustil nebrzdani orgiji finančnih trgov, ob tem pa v veliki meri pozabil na temeljna področja, ki določajo vzpon družb: superstruktura, infrastruktura, kultura in demografija.

Superstruktura: V superstrukturi najbolj očiten “failure” predstavlja bolonjska reforma. Če ste spremljali zadnji Putinov govor, je eden ključnih ruskih ukrepov uknitev bolonjske refrome in povečanje rigoroznosti študija (diploma po 4 do 6 letih študija). Kitajci nikoli niso padli na finto bolonjske reforme. Očiten padec kvalitete diplomantov, na žalost, opažamo tudi v industriji. Danes diplomant npr. strojne fakultete ni ekvivalenten diplomantu izpred 1991. Zaskrbljujoče pada splošen nivo IQ naših šolarjev. Ta izjemno zaskrbljujoč trend je še posebej opazen v Ameriki.

Infrastruktura: V Evropi je situaciji nekoliko boljša, v Ameriki katastrofalna. Medtem, ko so Kitajci zgradili 40 tisoč km hitrih železnic, ameriški železniški sistem razpada. Evropa je kolosalno zavozila z zaustavitvijo jedrske revolucije v 70-tih in 80-tih ter z monumentalno dragim Energiewende. Prva energetska prioriteta Rusije je jedrska renesansa z oplodnimi reaktorji, pri KItajcih poleg tega pa še enormna ekspanzija termoelektrarn na premog (ob tem da so hkrati največji proizvajalec opreme in investitor v obnovljive vire energije). Brez poceni energije bo konkurenčnost Zahoda na trgih tretjih držav (ki predstavljajo večino bodoče gospodarske rasti) močno ogrožena.

Kultura: Tradicionalna evropska ali ameriška delovna etika se je umaknila neomejenemu hedonizmu. Danes se spoštuje hiter finančni zaslužek, ne trdo potrpežljivo delo. V teh pogojih je težko biti konkurenčen azijski delovni etiki. Tradicionalna družina, ki je temelj kohezivnosti zahodnih družb razpada. S tem razpada tudi vrednostni sistem. Če ni prave želje po oblikovanju družine, po ustvarjanju otrok, potem pade tudi dolgoročni fokus celotne kulture in družbe kot celote. Družina, otroci so vzrok, da se starši “žrtvujemo” za otroke, da pozabimo na svoj individualizem in hedonizem, da se smo usmerjeni v prihodnost. In s tem se v prihodnost usmerja cela družba. Brez usmerjenosti v prihodnost ni pozitivnega razvoja družb.

In s tem pridemo do demografije. Demografska rast je (ob rasti produktivnosti) ključni dejavnk, ki vpliva na rast ekonomij. Demografska rast je bistveno odvisna od sistema vrednot v družbi. Brez rasti, pa kapitalistično gospodarstvo zelo težko deluje.

Ob teh trendih ne moremo biti optimistični. Vodijo v dolgoročni zaton zahodnega sveta.