Ameriška administracija je že junija napovedovala uvedbo cenovne kapice na rusko nafto. Mehanizem kapice naj bi deloval tako, da bi ZDA določile zgornjo mejo na ceno ruske nafte, nakar naj zavarovalnice ne bi zavarovale prevoza tankerjev z nafto za države, ki se ne bi držale te adminstrativne zgornje cene nafte. Že takrat junija sem pisal, da je ta cenovna kapica nesmisel, da jo bo težko uveljaviti, saj se je bo držalo zelo malo držav in ni jasno, kako bodo preprečili, da države rusko nafto kupujejo prek posrednikov.

Ameriška administracija je od takrat vztrajno delala na konceptu. Vmes je pritiskala na Evropsko komisijo, naj se drži striktnega načrta glede embarga na rusko nafto (vstopi v veljavo 5. decembra letos). No, vmes se je zgodilo troje. Prvič, ZDA so za svoj načrt pridobile samo 7 (sedem !) držav. Drugič, ZDA je začelo zmanjkovati goriv in Bidenova administracija je praznila (in skorajda povsem izpraznila) strateške rezerve, da bi pred vmesnimi kongresnimi / senatnimi volitvami zadržala cene goriv nizko, da ne bi znervirala volilcev. In tretjič, vmes se je odkrito uprla še Savdska Arabija ter v brk Američanom skozi OPEC+ sforsirala znižanje dnevnih kvot črpanja nafte.

Če je Bidenova administracija po lansiranju idejne zasnove koncepta cenovne kapice še govorila, da naj bi s cenovno kapico uravnotežila svetovne cene nafte in s tem bojda pomagala manj razvitim državam, je zdaj spremenila narativo. Zdaj se boji, da bi s cenovno kapico, sploh če bi bila nizka, dosegla nasprotno, saj bi zaradi pomanjkanja ponudbe nafte lahko prišlo do porasta cen nafte. Boji se, da bi Putin uresničil svojo grožnjo in ne bi dobavljal nafte državam, ki bi spoštovale cenovno kapico. V Bidenovi administraciji naj bi, po pisanju Bloomberga, spoznali, da Putin ne blefira in da naj bi bil sposoben to grožnjo tudi uresničiti. Sploh, ker sta Indija in Kitajska trdno na strani Rusije in ker je blok OPEC+ poenoten z Rusijo.

Umanjkanje ponudbe ruske nafte naj bi tako povzročilo veliko volatilnost na trgih in porast cen. Hkrati pa naj bi, po izjavi ameriške finančne ministrice Janet Yellen, lahko imelo močan negativen vpliv na ameriško finančno stabilnost (spomnite se komentarja Marka Goloba pred časom, kako se sesuje ameriška finančna industrija, če se sesuje svetovni trg z energenti).

Če je bilo prej govora o možni zgornji ceni v razponu med 40 in 60 dolarjev za sodček, je zdaj govora le še o zgornji meji tega razpona in še višje. Toda povprečna cena ruske nafte v zadnjih 5 letih je znašala 64 dolarjev za sodček, tako da Rusija ne bi nič izgubila, če bi se cena nafte vzpostavila na tej ravni.

Ameriška dvoličnost – ko od Evrope zahteva uvedbo popolnega embarga na uvoz ruske nafte, same ZDA pa bi pustile, da ruska nafta ostane še naprej trdno v svetovni ponudbi nafte, da ne bi prizadele svojih državljanov – naj bi menda malce znervirala tudi bruseljsko, od realnosti odcepljeno, administracijo. Tudi če je do kakšne nejevolje v Evropski komisiji prišlo, dvomim, da bo to imelo kakršenkoli učinek na uvedbo popolnega embarga na rusko nafto. Evropska komisija bo prisilila vse članice, da to naredijo, ne glede na škodo, ki jo bo to pozvročilo prebivalcem in gospodarstvu.

Vidite ta kontrast? Ameriško administracijo skrbijo njeni državljani in interesi njene finančne industrije, zato bo pazila, če in kakšno cenovno kapico bi uvedla na rusko nafto, ki je ZDA sicer sploh ne uvažajo. Bruseljske administracije pa ne skrbijo interesi evropskih državljanov in njenega gospodarstva, zato bo uvedla popoln embargo na uvoz ruske nafte, čeprav ta predstavlja pomemben del v uvozu nafte posameznih EU držav in čeprav to lahko povzroči pomanjkanje goriv ter porast njihovih cen. Vidite ta kontrast in to sprevrženost?

Bruseljska administracija je pač povsem odcepljena od realnosti in od potreb evropskih državljanov. Če ima ameriška vladna administracija vseeno nekaj rešpekta pred svojimi državljani, ker jo pač ti lahko odvolijo, pa bruseljska administracija ne odgovarja nikomur. Ne zanimajo je potrebe Evropejcev, pač pa zgolj slepo sledenje inštrukcijam iz Washingtona. Ko ti ključne politične odločitve diktirajo v Washingtonu, kot ti izvedbene načrte pripravljajo v ameriških varnostnih službah in ko slednje nadzirajo vso uradno in zasebno komunikacijo vseh evropskih politikov ter imajo nadzor nad celotno evropsko kritično infrastrukturo (od bolnišnic do elektroenergetskega sistema), pač ne moremo govoriti o suverenosti EU.

Zato bomo ceno za ameriško strateško igro z Rusijo, tako kot v zadnjih 8 mesecih, plačali izključno Evropejci in po zaslugi bruseljske administracije. Na žalost te škodljive administracije ne moremo odvoliti. Te možnosti nimamo.

Toda vseeno: Nam lahko kdo pove, kakšno korist imamo Evropejci (za razliko od ZDA) od sankcij proti Rusiji, ki bolijo zgolj in edino Evropejce? Kakšno korist, razen morebitnega moralnega zadoščenja nekaj sto ali nekaj tisoč naivnih liberalcev, imamo od od sankcij proti Rusiji?
Bloomberg:

The shift in US thinking on a price cap comes after Washington spent months pressuring the Europeans to amend their sanctions on Russian oil. The development is likely to add to EU frustrations, with some officials noting that they believe the US has placed more emphasis on bolstering global oil supplies and hasn’t always been as prepared as Europe to take an economic hit to punish Russia.

The Treasury Department says that setting a higher price cap could make the initiative more likely to succeed in keeping Russian oil on the market while still curbing Moscow’s revenue.

Putin has said Russia won’t sell oil to anyone who participates in the US-EU price cap, a threat US officials once regarded as hollow but that is now seen as viable.

The senior Treasury official contended that the Biden administration has always been aware that Putin could retaliate.

Energy prices — especially for oil and gasoline — are playing an outsize role in US midterm elections on Nov. 8 that will decide control of Congress.

President Joe Biden has sought to curb a spike in prices for US motorists that followed Russia’s invasion, including through a record release from US oil reserves and public pressure on OPEC+ and refiners.

Doubts about a Russian oil price cap emerged from the start of Yellen’s efforts, and they were amplified after the OPEC+ cartel — which includes Russia — on Oct. 5 announced a surprise production cut of 2 million barrels per day. Some US officials feared the move would undermine any price cap, and Biden publicly accused the Saudi government of throwing its lot in with the Kremlin.

…

The Biden administration sees the price cap contributing to stability in markets by assuring that Russian oil can continue to flow and allowing developing nations to make purchases at a discounted level, according to the senior Treasury official. The agency has also sought to ensure that the private sector has a clear understanding of how the price cap will operate on a technical level through listening sessions and guidance issued on the Treasury Department website, the official said.

But officials involved in developing the price cap were already worried that it could backfire, producing even more volatility in global oil prices. Speaking broadly about the global economy, Yellen on Monday warned of a “dangerous and volatile environment” developing across the global economy, including a surge in energy prices and turbulence in financial markets.

She did not refer specifically to a price cap in those comments.

In such a situation, she said, “financial stability risks could materialize” in the US.