Konec nizkih obrestnih mer?

Zaradi porasta inflacije in posledičnega dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank je prišlo tudi do dviga donosov na dolgoročne državne obveznice. V ZDA so poskočile na 3.8%, v V. Britaniji na 4.1% in celo v Nemčiji so iz negativnega teritorija poskočile na 2%. Hkrati se seveda povečujejo obrestne mere na zasebni dolg, na katere dvig vodilnih obrestnih mer še najbolj neposredno vpliva.

Mnogi špekulirajo, da je morda prišlo do konca obdobja nizkih obrestnih mer. Vendar pa podatki kažejo nasprotno. Dolgoročne serije podatkov, ki gredo nazaj do leta 1311, ki jih je objavil Paul Schmelzing (2020) in ki so jih v nedavno objavljeni raziskavi analizirali Rogoff, Rossi & Schmelzing (2020), kažejo na dolgoročni, sekularni trend zniževanja realnih obrestnih mer. Ta trend občasno prekinejo izbruhi naravnih katastrof ali vojn, toda negativni trend se nato ponovno vzpostavi. V povprečju se realna obrestna mera vsako leto zniža za 0.016 odstotnih točk in bi glede na trend v zadnjih 700 letih morala danes znašati 0.7%. Leta 2066 pa bi morala biti krepko negativna. Pričakovati je sicer, da bi se ta krivulja malce upognila s približevanjem ničli (da ne bi linearno prečkala ničelne črte), čeprav trend po letu 1750 in tudi po letu 1900 tega ne kaže.

Real long-term bonds rates by country 1400-2022_3

Vir: The Economist

Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da se zgornja slika nanaša na realne obrestne mere, torej nominalne obrestne mere, zmanjšane za stopnjo inflacije. Danes so obrestne mere na javni dolg krepko negativne zaradi visoke inflacije (slika spodaj), kar je anomalija od dolgoročnega trenda. Kaže pa na to, da finančni trgi pričakujejo, da bo sedanja visoka inflacija kmalu uplahnila.

Ten-year bond yields and inflatio

Vir: The Economist

Pomembno je predvsem razumeti, kaj vpliva na dolgoročni negativni trend. Glede tega si ekonomisti niso edini. Gre bolj za špekulacije o vplivu negativnih trendov v produktivnosti in demografiji do vpliva povečane konkurence na finančnih trgih. No, Rogoff, Rossi & Schmelzing (2020) niso mogli potrditi pomembnega vzročnega vpliva demografije in produktivnosti na trend realnih obrestnih mer.

En odgovor

  1. Kapitalizem ne more delovati s presežnim kapitalom. Kapital mora ostati redek.

    Če pride do presežnega kapitala, ga je potrebno zmanjšati, uničiti. Rešitve sta v osnovi dve:

    – monetarna destrukcija – inflacija
    – fizična destrukcija – vojna

    ali pa kombinacija obeh s podvariantami (kvazi pandemije) .

    “Catch” pri vsem tem je, komu se kapital uničuje nadproporcionalno in kakšno bo razmerje kapitala (sil) post festum.

%d bloggers like this: