Jasmina Držanič

O pomembnosti branja pravil čisto do konca teksta.

Nekoč, ko je dobra vzgoja še kaj veljala, politična korektnost pa se še ni razpasla, smo za kakšno stvar, ki je bila zanič, vljudno rekli, da »tole ni najboljše« in so vsi sogovorniki lepo razumeli, da smo bili vljudni in da smo povedali po resnici.

Oznaka »tole ni najboljše« nedvoumno velja za ves sistem EU sredstev in dovoljene državne pomoči, ki se v naši državi uporabljajo tako, da človeka včasih ima, da bi se razjokal. Je pa to tema, ki je precej kompleksna in ko jo poskušamo na kratko povzeti, tvegamo, da ne bomo razumljeni. V seriji zapisov bom poskušala zadevo razložiti.

Za ogrevanje nekaj o pravili državne pomoči. Gre za obsežen sklop direktiv in smernic. Glavna direktiva govori o nekaterih načinih državne pomoči, ki so združljivi  s pravili EU (GBER), potem je še nekaj direktiv in potem so za posamezna področja še smernice. GBER in smernice o državni pomoči se dopolnjujejo (GBER opredeljuje pogoje predhodne združljivosti, smernice pa določajo pravila za ocenjevanje ukrepov pomoči, ki ne izpolnjujejo omenjenih predhodnih pogojev in jih je treba priglasiti Komisiji Ta dva sklopa pravil skupaj tvorita izčrpen sklop pravil za nekatera področja zakonodaje o državni pomoči.

Gre za zahtevno področje in to, če ste kolikor toliko pismeni pri pravu gospodarskih družb, obligacij, stvarnem pravu in insolvenčnem pravu, ne gre živeti v iluziji, da boste zaradi tega tudi hitro pismeni pri pravu dodeljevanja državnih pomoči. Kar pomeni, da bi morala državna administracija lepo poiskati vse tiste (ni jih veliko), ki so v pravu državnih pomoči v EU res doma. In imeti s temi strokovnjaki stalen angažma (v nadaljevanju tekstov iz te serije bo tudi navedeno, kako to delajo drugje).

Bodisi, da delajo kohezijske politike, bodisi da prenašajo znanja o celotnem sklopu pravil.  Takega odnosa pri nas ni smo zato odvisni od tega, koliko se je znanj o pravilih usedlo pri strokovnih službah po ministrstvih.  In če strokovne službe, ki znajo same premalo, potem educirajo še ministre, se verjetnost, da bo šlo mimo veliko možnosti za financiranje projektov, povečuje.

V Sloveniji smo tako že skozi več finančnih perspektiv (finančna perspektiva je izraz za 6-letno obdobje proračuna EU) soočeni z napačnim branjem GBER. V prvem razdelku je popisana regionalna pomoč (ki se pri nas prevaja v razumevanje pravil za kohezijska sredstva). Tam je navedeno, da se projekti, če jih prijavljajo večja podjetja, lahko sofinancirajo samo do višini 25% od upravičenih stroškov. Drug razdelek tretjega poglavja GBER pa govori o pomoči za majhna in srednje velika podjetja (MSP). Ker je glavnina delovanja MGRT namenjena MSP segmentu, na MGRT narobe sklepajo, da se pomoč za velika podjetja izvaja na enak način (praviloma razpisi) kot za MSP, le da so upravičena do manjšega deleža nepovratnih sredstev (25%) kot MSP.

To zadnje ni čisto res.

Namreč projekti velikih podjetij so prav tako upravičeni do nepovratnih sredstev, vendar je potrebno najti ustrezno pravno podlago, bodisi v naslednjih razdelkih tretjega 2A poglavja GBER, kjer je šestnajst razdelkov, če pa vsebina projekta ne pokriva nobenega od teh razdelkov, se podlaga išče v številnih smernicah.

Ampak, ker so pri nas uradniki smernice prebrali samo do konca tretjega razdelka 2A poglavja, so že marsikatero veliko podjetje, ki je hotelo (samo ali pa v sodelovanju z drugimi) izvesti kak projekt, nezainteresirano zaustavili z navedbo, da lahko za projekt dobijo 25%, več pa ne. Sama sem sedela na sestanku, kjer je uslužbenka MGRT po petih stavkih rekla: Ah, to je veliko podjejte, ne more dobiti več kot 25%. Ah, ta administrativna sreča, ko se neka iniciativa ubije takoj in potem ni treba delati.

Predstavniki velikih podjetij so podobne odzive slišali tudi še s strani predstavnikov GZS. Posledično so podjetja ugotovila, da ob taki finančni konstrukciji projekta ne bodo izvedla.

Tako je bilo in je še pri nas. Medtem so drugje ob enakih pravilih uspeli pridobiti več nepovratnih sredstev. Kar lahko vsak preveri že tako, da se sprehodi do povezave in potrdite iskanje po State Aid cases in vam iskalec da možnost, da iščete po različnih kategorijah. Najbolj povedno je vsekakor iskanje po primerih potrjene državne pomoči po državah. Kjer vidite, kako so v državah, kjer je BDP/prebivalca bistveno višji kot pri nas (recimo Avstrija) uspeli pridobiti veliko več dovoljene državne pomoči, kot smo to uspeli narediti v Sloveniji.

Slovenija je članica EU že osemnajst let. Pa na področju razumevanja pravil o državni pomoči država še kar ne deluje polnoletno. Zanimivo bi bilo vedeti (pa tega ne bomo nikoli izvedeli), če je v tem času kak minister za gospodarstvo ali pa minister/ministrica za regionalni razvoj in kohezijo kdaj naredil tako poizvedbo, se potem prijel/a za glavo in vprašal/a svoje sodelavce: Pa dobro, kako to, da v drugih državah to pomoč bolj intenzivno uporabljajo kot pri nas?

Torej, najprej je treba razumeti shemo pravil o državni pomoči. In lepo prositi tiste, ki to res znajo, da nam pri tem pomagajo, ker zgolj samo-učenjem se znanje ne bo pravilno usedlo v možgane. Potem pa naprej v nove naloge. Ki jih je veliko. Stranke nove koalicije so že pred volilno kampanjo najavile, da se bo »odpiral načrt za okrevanje in odpornost«, kar pomeni, da se bo dokument še enkrat napisal. V naslednjem zapisu bo govor o tem, kaj bi bilo potrebno pri »odpiranju NOO« narediti