Stanko Štrajn

Raziskovalna novinarka Dnevnika Anja Hreščak nas v Dnevniku z dne 20. 3. 2022 v članku z naslovom «RIKO, KOLEKTOR IN CGP SI DELIJO 200 MILIJONOV« informira o veseli novici, da bomo končno zgradili odlagališče nizko in srednjeradioaktinih odpadkov. Za državljane Republike Slovenije kot davkoplačevalce nam že v naslovu svojega pisanja lucidno sporoča zloveščo novico, da se bo ta nujno potrebna gradnja zlorabila za izčrpavanje javnega denarja. Vsekakor je radioaktivne odpadke nujno treba hraniti tako, da preprečimo nevarnost radioaktivnega sevanja v okolju. Za dosego te javne koristi bo nujno tudi zgraditi ustrezno trajno odlagališče, ki gotovo ne bo enostavno in poceni. Iz informacije v Dnevniku ne moremo z gotovostjo ugotoviti ali je za dosego te javne koristi res potrebno porabiti napovedano vsoto javnega denarja in ali naročnik Agencija za radioaktivne odpadke ravna kot dober strokovnjak in skrben gospodarstvenik z javnimi sredstvi. Ker o tem projektu povprečni laiki iz medijev nismo podučeni in ker ne razpolagamo z verodostojnimi in strokovnimi informacijami, lahko pri presoji te novice upoštevamo le veljavne predpise in to, kar v Dnevniku piše.

Nadaljujte z branjem→

Spoštovani,

s civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.

Četrtega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo

SODOBNIH KULTURNIH POLITIK IN SVOBODE MEDIJEV

v torek, 22. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bomo kritično ocenili kulturno politiko aktualne vlade, še posebej nedopustne posege v avtonomijo in svobodo medijev, vendar se bomo z udeleženkami in udeleženci posveta predvsem usmerili v prihodnost. Kako doseči

• reformo kulturnega sistema za 21. stoletje
• posodobitev poslanstva in delovanja javnih zavodov
• dostojne delovne pogoje ustvarjalk in ustvarjalcev
• stabilne pogoje za delovanje nevladnega sektorja
• znanstveno in teoretsko refleksijo umetnosti in kulture
• avtonomne, profesionalne medije.

Na posvetu bodo sodelovali:

• Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo in poslanka, avtorica na RTV Slovenija
• dr. Kaja Širok, direktorica zavoda GO!2025, nosilca dejavnosti Evropske prestolnice kulture 2025, predsednica ICOM Slovenija
• dr. Asta Vrečko, raziskovalka in kuratorka, namestnica koordinatorja Stranke Levica
• Matevž Čelik, direktor nove evropske arhitekturne platforme LINA in kustos EPK Temišvar 2023
• Nikola Sekulović, basist skupine Dan D.

Debato bo moderiral dr. Stojan Pelko.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si, zagotovljen bo tudi streaming dogodka (https://youtu.be/dsmt5_uOyZc).

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

(Opozorilo: dolgo branje)

Kot je zadnjič na posvetu DA o izzivih slovenske zunanje politike povedal nekdanji predsednik Slovenije Danilo Türk, ima vojna v Ukrajini dolgo predzgodovino, v kateri ni nedolžnih. Jasno je sicer, kdo je v tej vojni agresor in kdo napadena država, in jasno je, da bosta v tej vojni daleč največjo ceno plačali prebivalstvo Ukrajine in Rusije. Toda vse bolj jasno bi moralo biti tudi to, da bomo zaradi mnogih napačnih predpostavk, ki so vodile do te vojne in ki lahko to vojno in okupacijo Ukrajine podaljšajo v dolgo prihodnost, plačali tudi vsi ostali. Predvsem pa prebivalci in gospodarstvo evropskih držav.

Cena, ki jo bomo plačali vsi, bo zelo velika: strednjeročno stagflacija, dolgoročno pa Ukrajina kot novi Afganistan ter dolga hladna vojna s Kitajsko. Gremo po vrsti.

Nadaljujte z branjem→

Prejšnji teden nas je na posvetu o izzivih slovenske zunanje politike profesor Anton Bebler plastično opomnil, da države Evropske unije niso suverene na področju zunanje politike, pač pa da zunanjo politiko EU de facto določajo v Washingtonu. To se kaže tudi v tem, da je bil za nove članice EU iz Vzhodne in Srednje Evrope predpogoj za članstvo v EU tudi istočasno članstvo v NATO.

Toda članice EU so izgubile svojo politično suverenost tudi napram tretjim državam, in sicer z vodenjem napačnih ekonomskih politik. Najbolj drastičen primer tega se danes kaže v Nemčiji. Nemčija že dve desetletji vodi energetsko politiko, ki jo lahko imenujemo energetski samomor. Zaradi subvencioniranja izgradnje kapacitet in uporabe električne energije iz obnovljivih virov energije sonca in vetra nemški potrošniki že dve desetletji plačujejo skoraj dvakrat dražjo električno energijo od francoskih. Toda učinek tega je dvojno mizeren – tako iz vidika zmanjševanja CO2 emisij kot iz vidika odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.

Nadaljujte z branjem→

Ameriški FED je z namenom boja proti inflaciji začel z zategovanjem monetarne politike s prvim dvigom vodilne obrestne mere za četrt točke. Letos je predvidenih še šest takšnih dvigov, torej skupaj za 1.75%. Tudi v evro območju je bila februarska inflacija visoka (5.9%), zaradi česar inflacijski jastrebi v Evropi tudi že zahtevajo podobno dezinflacijsko politiko. Toda v evro območju je situacija nekoliko drugačna kot v ZDA, dodatni element pa prinaša še vojna v Ukrajini. Kot ugotavlja Vitor Constanzio, nekdanji podpredsednik ECB (glejte spodnji zapis), je struktura inflacije v evrskem območju nekoliko drugačna od tiste v ZDA, prav tako pa ni videti, da bi se inflacijska pričakovanja začela vgrajevati v plače.

Poleg tega sta še dva elementa. Prvi je, da se je fiskalni stimulus izpel in da bo impulzni učinek postal negativen v 2022-23. Drugi element je ukrajinska vojna, ki je doprinesla k dvigu cen energentov in povečala prihodnje cene hrane, hkrati pa je močno povečala politično in gospodarsko nestabilnost, kar se kaže v ostrem padcu ne samo borznih indeksov, ampak poslovnih sentimentov. S sankcijami bodo prizadete predvsem evropske države – tako prek izvoznega kanala kot prek kanala cen energentov in hrane. Z drugimi besedami, ukrajinska vojna je prinesla recesijske tendence. V teh pogojih bi zaostrovanje monetarne politike s strani ECB te recesijske tendence samo dodatno ojačalo in evro območje bi se zaradi kombinacije restriktivnih ekonomskih politik ter ukrajinske krize lahko premaknilo v recesijo. Zato je v teh pogojih zelo smiselna previdna monetarna politika ter ekspanzivnejša fiskalna politika.

Nadaljujte z branjem→

Včerajšnji posvet o izzivih slovenskega javnega zdravstva, na katerem so sodelovali strokovnjaki/nje Brigita Skela Savič, Milena Kramar Zupan, Dušan Keber in Branko Gabrovec, je prinesel zelo jasno vizijo, kako reformirati in izboljšati naš zdravstveni sistem. Strnemo jo lahko v šest točk:

1. Reorganizacija zdravstvenega sistema: zgolj 5 regionalnih splošnih bolnišnic, preoblikovanje ostalih v specializirane regionalne klinike;
2. Večja avtonomija zdravstvenih ustanov: preoblikovanje v javne gospodarske družbe; vodstvo ima pristojnost nad organizacijo dela in gospodarjenjem z javnim denarjem (normativi, plače, javni nakupi, itd.);
3. Konkurenčna klavzula za zaposlene v javnem zdravstvu (omejitev dela pri zasebnikih v Sloveniji);
4. Financiranje koncesionarjev pod enakimi pogoji kot javnih ustanov (potrebna celotna paleta storitev od diagnostike, operative do postoperativnih storitev, polno zaposleni kadri, itd.);
5. Reformiranje del ZZZS: večji poudarek spremljanju učinkovitosti izvajalcev in anomalij ter racionalizaciji stroškov;
6. Postopno povečanje financiranja zdravstva (od 8.5% na 11% BDP v 2030): uvedba novih ali povečanje obstoječih posrednih davkov (trošarine na sladke pijače, tobak), razmislek o zdravstvenem centu (iz trošarin na motorna goriva) in dvigu stopnje DDV (za financiranje dolgotrajne oskrbe).

Ob izvedbi tega programa bi avtomatsko prišlo tudi do skrajšanja sedanjih čakalnih vrst, ki so posledica sedanjih anomalij v sistemu slovenskega zdravstva.

Rusiji ne gre po načrtih v invaziji v Ukrajini. Hkrati so za vedno padle simpatije v Ukrajini do velikega ruskega brata. Tudi med ruskim prebivalstvom, kajti Putinova vojska je do tal zbombardirala mesti s pretežno ruskim prebivalstvom (Harkiv in Mariupol).

Na drugi strani pa Rusiji grozi največja finančna kriza po letu 1998 ter težke posledice za prebivalstvo. Toda sankcije in učinki finančne krize delujejo na daljši rok. Če so bile sankcije namenjene temu, da se oligarhi, ki bodo (začasno) izgubili premoženje, in prebivalstvo uprejo Putinu, glede tega ne bodo prav uspešne. Vsaj ne na srednji rok. Putina lahko zaustavi le ljudska vstaja, milijoni ljudi na ulicah ruskih mest. Zaenkrat tega ni na vidiku. Kot kažejo izkušnje, ljudi k javnemu angažmaju ali uporu bolj ženejo ideje in ideologija kot pa materialne težave. In Putin je tukaj sprožil učinkovito strategijo, kako želi povrniti nekdanjo veličino Rusije po kolapsu Sovjetske zveze in ostalih zgodovinskih porazov od boljševikov naprej.

Nadaljujte z branjem→

S civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v programski platformi

Za razvojni preboj Slovenije.

Tretjega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo

IZZIVOV JAVNEGA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI

v torek, 15. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bodo ugledni strokovnjaki, vključno s predstavniki nekaterih strank, odgovornih za vprašanja zdravstva, skušali odgovoriti na temeljna vprašanja prihodnosti javnega zdravstva:

• Koliko javnega zdravstva hočemo?
• Ali potrebujemo nove vire financiranja javnega zdravstva?
• Ali in zakaj je potrebna ločitev javnega in zasebnega zdravstvenega varstva?
• Kako odgovori na prva tri vprašanja rešujejo problem čakalnih dob?

Dotaknili se bomo tudi lekcij, ki nas jih je o usodnem pomenu javnega zdravstva naučila pandemija covid-19.

Na posvetu bodo sodelovali:

• dr. Milena Kramar Zupan, direktorica, Splošna bolnišnica Novo mesto in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede univerze v Novem mestu
• dr. Dušan Keber, profesor interne medicine, nekdanji minister za zdravje
• dr. Branko Gabrovec, NIJZ, strokovnjak za zdravstveni menedžment, predsednik Sveta SD za zdravje
• Anže Dolinar, koordinator za zdravstvo pri Stranki Levica
• dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti, pobudnik Demokratične alternative

Debato bo moderirala dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si.

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

Izbor Branka Sobana prej v razgovoru na (nacionalnem !) Valu 202. Izjemna pesem!