Ruska invazija na Ukrajino ni nedolžna zadeva. Ne kratkoročno, dolgoročno pa še manj. Rusija je pomemben izvoznik nafte in plina, globalno pri plinu okrog 18%, pri nafti pa 12.5%. Še bolj pa je Rusija pomembna za Evropo, kjer je delež Rusije v uvozu plina 45%, pri nafti pa 32%. Podobno, čeprav v manjši meri, velja za odvisnost od uvoza pšenice (in manj koruze) iz Rusije in Ukrajine. Zelo visoka pa je globalna odvisnost od Rusije pri določenih drugih surovinah, denimo pri paladiju (43%), platini, niklju, železu, aluminiju, bakru in cinku. Terminske cene pšenice so že zrasle za več kot 100%, koruze za 50%, plina za več kot 80%, za ostale surovine pa med 20 in 40% (glejte sliko spodaj).
Vir: OECD, Update 7.3.2021
Ta kombinacija pomanjkanja dobav energentov, hrane in ključnih surovin ter dvig njihovih cen bo seveda imela velik učinek na disrupcije v globalnih ponudbenih verigah, kar lahko vodi do podobnih učinkov kot lani. Torej do močnega povišanja že tako povišane rasti cen – do dodatne inflacije. Kot kažejo zadnje ocene OECD (7.3.2022), naj bi ukrajinska kriza prinesla povišanje inflacije v evro območju za dodatnih 1.5 odst. točk (v ZDA pa za 1.2 točki).
Še bolj dramatične so ocene vpliva vojne v Ukrajini na gospodarsko rast. Ocene OECD na podlagi predpostavk (upoštevanje razlike med cenami surovin v obdobju od 24. februarja do 3. marca in povprečjem januarja 2022, 25-odstotna depreciacija rublja, višja premija tveganja v rastočih tržnih gospodarstvih in predvideno znižanje domačega povpraševanja v Rusiji in Ukrajini v prvem polletju 2022 za 15 % oziroma 30 %) kažejo, da naj bi bila zaradi tega letošnja rast BDP v evro območju nižja za dobre 1.1 odstotne točke (globalno za skoraj 1, v ZDA za 0.8 točk).
Vir: OECD, Update 7.3.2021
Kombinacija povišane (že tako visoke) inflacije ter znižanja gospodarske rasti postavlja seveda ekonomske politike pred težko dilemo. Ob podaljševanju sedanje krize se monetarna politika ECB ne bo smela odzvati na povišano inflacijo, saj bi z dvigom obrestnih mer lahko izzvala recesijo ter evrsko gospodarstvo popeljala v zaresno stagflacijo. Takšno, o kateri smo do sedaj lahko le špekulirali.
V tej situaciji zato ni čas za zategovanje monetarne politike, pač pa (morda) za stimulativni odziv fiskalne politike. Ocene OECD, ki upoštevajo povečane fiskalne izdatke za 0.5% BDP v 2022, kažejo, da bi na a način bilo mogoče zmanjšati negativni učinek vojne v Ukrajini na BDP v evrskem območju za okrog 0.5 odst. točk. Pri čemer pa naj bi bil učinek na inflacijo zelo nizek (povišanje le za 0.1 točk glede na bazni scenarij).
Vir: OECD, Update 7.3.2021
Problem tega scenarija je, ker predvideva povpraševalni odziv (fiskalni stimulus) na ponudbeni šok (dvig cen energentov, hrane in surovin ob njihovi manjši ponudbi). To je v osnovi neoptimalen odziv in običajno vodi le k višji inflaciji. Problem se še poglobi, ko zaradi višje inflacije zaposleni zahtevajo višje plače, podjetja pa povišano inflacijo vgrajujejo v končne cene, kar vodi v inflacijsko spiralo. Slednjo pa lahko zaustavi le odvzem stimulusa ter restriktivna monetarna politika. Takšne deflacijske politike se razrešujejo le prek recesij, nobenega drugega magičnega in hitrega zdravila ni za te situacije.
Ker bo zaposlene težko prepričati, da ne zahtevajo dviga plač (in da oni prevzamejo celotno breme tega inflacijskega pritiska), bi morale vlade sprejeti dodatne ukrepe za znižanje cen energentov za gospodinjstva ter za omejitev rasti cen, ki jih imajo pod kontrolo vlade oziroma lokalne skupnosti (cene javnih storitev od komunale do zdravstva).
Najpomembnejši učinek pa bo dosežen, če pride do hitrega konca vojne v Ukrajini, do mirovnega sporazuma ter posledično do ukinitve sankcij proti Rusiji. Slednje se sliši grozno v tej situaciji, toda ne smemo pozabiti, da ceno te vojne in posledičnih sankcij kratkoročno plačujejo ukrajinsko in evropsko prebivalstvo ter gospodarstvo, dolgoročno pa tudi rusko. Zato je smiselno vse napore vložiti v takojšnji konec vojne v Ukrajini in čimprejšnjo normalizacijo v regiji – glejte opcije za Ukrajino in Evropo, ki sem jih objavil pred dvema dnevoma.
DAMIJAN blog 
Aleluja! In če potegnemo črto, kdo ima od tega “sran …” koristi? Vojaško-obrambni kompleks ZDA in druge elite globoke države, ki jim je uspelo s tako očitnim in preprostim (otroško preprostim in predvidljivim) planom v bistvu sesuti Evropo in svetovni mir. To pa je tudi cilj. Nemčija (in cela Evropa) se ne more razvojati brez energije, ki jo ima Rusija, Rusija, pa ne more brez nemške tehnologije … In nikoli v Evropi ni bilo vojne, če so bili interesi Rusije in Nemčije usklajeni …
Putin ne blefera, pa ni stvar v Putinu, je stisnjen v kot, mu je bolj smiselno zdaj žrtvovati 10.000 vojakov kakor 50.000 ali 100/500 tisoč z vsakim nadaljnjim korakom NATO sistema k Moskvi.
Nihče ne govori, in to je zanimivo, zakaj je Putin tako neučakano vdrl v Ukrajino. Well, zdaj je znano. Američani so nepričakovano sami razvili svoj avantgard (hipersonično raketo) par let pred načrtovanim rokom. Imenuje se Black Eagle. Konec novembra/decembra so jih takoj transportirali v Nemčijo (cca. 8 kosov). Te rakete uničijo v parih minutah vse ruske komandne centre v primeru jedrske vojne – tudi tistega novega, zgrajenega 100 m pod zemljo, v Podmoskovju. V Moskvi je bila panika (po zelo zanesljivih kanalih). (Hkrati pa so izboljšali SM-3 rakete, ki so dosegle 5,3 km/s in lahko zdaj snamejo vsaj 60% ruskih jedrskih raket v vzletni fazi!!! – lansirajo se iz Rumunije in Poljske) To pa ni več hec. Kdor razume, razume …
Zgodbice o Lugansku, Donetsku bla bla bla so spin-off. Povsem nerelevantno … Gre za življenje ali smrti milijonov, če ne milijard ljudi na kocki (zadeva je hujša kot pri Kubanski krizi).
Rdeče črte je RF potegnila, ZDA pa so porinili Ukrajince (seveda, država, ki ni suverena, uboga svoje mentorje), da jih “prekoračijo”. Enako lahko porinejo v konflikt Turčijo, imajo veliko vzvodov, npr. zaprejo Bospor za ruske ladje, in to je casus belli itd. (Poljska in Rumunija pa sta prioriteti – po Ukrajini – za Rusijo, in to ravno zaradi SM-3 raket).
Torej če se konflikt ne ustavi kmalu, ni rečeno, da ne bo čez par mesecev svetovne vojne.
Kdor je tu najbolj glup? Evropski politiki in tipi kakor Janša – takih klovnov je polno. Enostavno budale, brez širine, kognitivne sposobnosti ustvarjanja široke slike in prepoznavanja resnosti zadeve.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ni kaj, mehanizem za stagflacijo,vsaj v Evropi, če ne kaj hujšega, je že nastavljen. Da bi se ji izognili, bi se morala vojna v Ukrajini čim prej končati z mirovnim sporazumom, napori EU pa bi se morali preusmeriti iz oboroževanja Ukrajine v njeno obnovo po receptu Marshallovega plana za Evropo po drugi svetovni vojni.
Da bi to dosegli, bi se morala EU bistveno bolj angažirati kot mirovna posrednica med vojujočima stranema, kar pomeni postaviti ZDA in NATO v drugi plan in se, tudi v imenu Ukrajine, neposredno pogajati z Rusijo.
Ali je za kaj takega sposobna, pa je veliko vprašanje. Macron ima zgodovinsko priložnost, da se pokaže kot veliki državnik in konča to vojno. Lahko mu pomaga upokojenka Merklova, znana po spretnosti pri doseganju kompromisov, pa še ruščino obvlada.
Všeč mi jeVšeč mi je