Meni najljubša pesem The Who. Sicer ene najbolj avtodestruktivnih skupin vseh časov. Legendarni večni boj med dvema frontmanoma – Rogerjem Daltreyem in Petom Townshendom, ki se je običajno končal v pretepu, predvsem pa uničevanju opreme. Skupina, ki ni imela nič skupnega, razen glasbe, kot je že leta 1965 povedal bobnar Keith Moon.
.
Tej Gonza
V začetku 2022 bomo v Sloveniji dobili prva Employee Stock Ownership Plan (ESOP) podjetja. Slovenska pravna adaptacija ameriške prakse delavskega lastništva, ki s 7,000 primeri dokazuje, da je alternativna oblika lastniškega strukturiranja podjetij mogoče – in izredno uspešna.
Pri nas pravno osnovo za ESOP sklad, ki v imenu vseh zaposlenih določenega podjetja odkupi delež podjetja, predstavlja zadruga. Posredno lastništvo podjetja preko zadruge delavcem zagotavlja pravico do dobičkov, do vrednosti kapitala in do soodločanja na skupščini podjetja.
Lastništvo zaposlenih je temelj ekonomske demokracije, ki po najbolj razvitih gospodarstvih na svetu danes doživlja preporod. Nove zakone, ki spodbujajo podobne prakse najdemo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Nizozemski ZDA, Franciji, Kanadi, Avstraliji, Španiji, Italiji, na Švedskem in drugod.
Ekonomska demokracija se vedno pogosteje omenja kot alternativa umeščena med neoliberalni kapitalizem in državni socializem. Vendar pa se pogosto zgodi, da so modeli solastništva zaposlenih površni, ekskluzivni in nevzdržni.
To je, kar se mene tiče, najboljša izvedba te tradicionalne irske pesmi. In najbrž najboljša pesem Metallice, prav gotovo pa najbolj rokerska. (prosim, ne glejte tega fetiš videa heavymetalcev, ni ravno, da bi si želeli, da se vaši otroci znajdejo na takšnih žurkah).
.
In this second post on the annual ASSA economics conference, I look at the papers and presentations made by radical and heterodox economists. These presentations are mostly under the auspices of the Union of Radical Political Economics (URPE) sessions, but the Association of Evolutionary Economics also provided an umbrella for some sessions.
The mainstream was focused on whether the US and world economy were set to recover strongly or not after COVID; whether the hike in inflation would eventually subside or not and what to do about it. The heterodox sessions were more focused, as you would expect, on the fault-lines in modern capitalist economies and why inequality of wealth and income has risen.
Interestingly, this year most heterodox presentations came from the post-Keynesian framework and not from Marxist political economy. The most interesting paper came from Al Campbell of Utah University and Erdogan Bakir of Bucknell University. Bakir…
View original post 2,005 more words
Včeraj je bil dober dokumentarec o Janis na RTV Slovenija.
Prejšnji teden sem s kolumno Izumiranje nacije: Ko zmanjka veselja do reprodukcije spodbudil kar nekaj diskusije na temo, če karikiram, “kdo je kriv” za izumiranje nacije. Ženski del populacije se seveda otepa kakršnekoli sokrivde glede padca rodnosti in posledičnem izumiranju nacije ter prevaljuje krivdo na moški del populacije. Kot je napisala Jasmina: “ženske pri tridesetih mi precej često razlagajo, da z neodraslimi vrstniki pa res nimajo nobenega reproduktivnega veselja. Ker že imajo 30 let starega otroka“. In seveda na nedostopnost stanovanj (Tudi današnji 25 letniki živijo pri starših. 30 letniki tudi. Ne po svoji želji. V tem kontekstu misliti o tem, kako bi imeli veliko otrok, deluje kot znanstvena fantastika).
Moja poanta pa je drugje, in sicer v porastu ženske emancipacije, spremembi družbenih vlog in povečanju blaginje:
Drago Babič
V brezogljični družbi bo fosilna goriva nadomestila predvsem elektrika, proizvedena iz brezogljičnih virov (sonce, veter, voda in jedrska energija). Zaradi fizikalnih lastnosti elektrike mora potekati njena proizvodnja in poraba istočasno, kar je možno, če so proizvajalci in porabniki neposredno priključeni na električno omrežje in se proizvodnja sproti prilagaja porabi. Če to ni mogoče, kot je to v cestnem prometu, ali pri spremenljivih OVE (sonce, veter), pri katerih je proizvodnja odvisna od naravnih pogojev in ne od potreb porabnikov, je treba elektriko začasno skladiščiti. Do sedaj najbolj uporaben način skladiščenja elektrike v večjem obsegu je v obliki mehanske energije vode v črpalnih in akumulacijskih hidroelektrarnah, v krajših, nekajurnih količinah tudi v pretočnih hidroelektrarnah. Ker je to že znan princip, ga v tem gradivu ne bom obravnaval, ampak se bom posvetil sodobnejšim načinom skladiščenja elektrike. Za ta namen se bodo v bodoče uporabljale predvsem baterije in vodik.
The annual conference of the American Economics Association (ASSA 2022) took place last weekend. This year it was a virtual conference, but there was still a myriad of presentations and sessions in the largest academic economics conference in the world, with many of the big hitters of mainstream economics on the webinars.
I usually divide the conference sessions into two sections; first, the sessions based on the paradigms of mainstream economics ie. neoclassical, marginalist general equilibrium models; and second, the sessions based on radical heterodox economics (post-Keynesians, institutionalists and even Marxist models). The former sessions are multi-fold and well attended; the latter, usually run by the Union of Radical Political Economics (URPE) are small and poorly attended. But of course, the latter usually provide the richest addition to our understanding of political economy.
This year’s mainstream sessions were naturally dominated by what is happening and going to happen to the…
View original post 2,216 more words
Metod Di Batista
Računsko sodišče je decembra 2021 pripravilo Revizijsko poročilo o vodenju in prostorskem načrtovanju 3. Razvojne osi. To je cestna povezava med Avstrijo in Hrvaško, ki odpira povsem nov cestni koridor v Sloveniji. Zato ima tudi naziv »razvojna os«.
Gradivo je zelo kompleksno z množico podatkov in ugotovitev. Za povprečnega bralca je to zelo zahtevno gradivo, ki temelji na številnih zahtevnih določilih naše stalno se spreminjajoče in komplicirane zakonodaje. Pristop je sistematičen in zelo analitičen, bi pa bilo možno polemizirati z nekaterimi primerjavami in ugotovitvami. Vendar o tem morda kdaj drugič. V nadaljevanju bom poskušal moje ugotovitve prevesti v čim bolj razumljiv jezik.
V tem prispevku se bom ukvarjal predvsem z nekaterimi organizacijskimi vidiki postopkov prostorskega načrtovanja. Komentiral bi lahko tudi ostala področja kot so planiranje, investicijska dokumentacija itd., vendar bi bilo to preveč za en prispevek.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.