Okupirani: Energetsko-politični triler o tem, če bi Norveška podnebne spremembe vzela resno

Kaj bi se zgodilo, če bi v neki državi, bogati z nafto in plinom, denimo v Norveški, prišla na oblast radikalno zelena stranka in vzela podnebne spremembe resno? Ker ji je mar podnebja in se je odločila, da bo šla popolnoma v zeleno smer in svoje energetske vire preusmerila iz fosilnih na praktično brezogljične jedrske elektrarne na torij. Kaj bi se zgodilo, če bi se norveška vlada odločila, da nenadoma preneha s črpanjem nafte in plina in preneha Evropi dobavljati nafto in plin? Ker želi ostale ostale države opozoriti na resnost podnebnih sprememb in jih prisiliti, da tudi same začnejo z energetsko tranzicijo v zeleno smer?

Kaj mislite, kaj bi se zgodilo?

Imate prav, prišlo bi do hude energetske krize v Evropi in Norveški bi to nemudoma preprečili. Države Evropske unije bi nemudoma dosegle dogovor z Rusijo in slednji dale soglasje, da okupira Norveško in prevzame nadzor nad norveškimi črpališči nafte in plina ter naftovodi in plinovodi. Da si Evropski uniji ni treba umazati rok. Norveško vlado, ki bi bila zgolj marioneta pod rusko oblastjo, bi prisilili v dolgoročni sporazum, v okviru katerega bo morala Norveška za desetletje in več Evropi dobavljati maksimalne količine nafte in plina. In EU bi pustila, da Rusija kot “skrbnica dogovora” na Norveškem počne, kar želi s svojo kolonijo. Komu mar suverenosti in demokracije, kadar je pod vprašanjem stabilnost energetskih dobav!

No, točno o tem govori norveška serija Occupied, politični triler, ki ga je zasnoval Jo Nesbø.

Serija se sicer začne tam, kjer bi se v bistvu morala končati. Poanta je v prvih kadrih prve epizode, ki pokažejo, da gre pri evropski “zeleni tranziciji” za navaden blef. Prehod na obnovljive vire sonca in vetra je navaden blef, kajti odvisen je od ruskega in norveškega plina, od arabske in norveške nafte. Z 20% deležem energije iz vetra in sonca (v najbolj optimističnem scenariju), ki je ne moreš na racionalen način v dovolj velikih količinah shraniti prek noči ali za zimske čase ali racionalno pretvoriti v druge oblike (vodik, sintetični metan), pač ni mogoče zagotavljati potrebne 100% oskrbe z energijo. Ni fizike in matematike, ki bi to lahko omogočila. Da o ekonomiji ne govorimo. Zeleni koncept po evropsko v svojem najosnovnejšem bistvu temelji na večni uporabi fosilnih gorivih.

Poglejte si nemir v dvorani, ko norveški zeleni predsednik vlade napove novo dobo, ki bo opustila fosilne vire in temeljila na zeleni proizvodnji električne energije iz torija. Norveška bo dala zgled, kako naj svoje energetske sisteme preusmerijo tudi druge države. Komaj je stopil iz dvorane, so ga že ugrabili specialci in mu na helikopterju pokazali video z zahtevami Evropske unije, ki se jih mora držati. Skrbnik dogovora pa bo Rusija.

Ja, evropski “zeleni” prehod je blef. Eden največjih in najdražjih blefov v zgodovini Evrope. Če ne največji. Tudi ko nekaj epizod kasneje norveški predsednik vlade ponudi razumno kompromisno in dolgoročno vzdržno rešitev za boj proti podnebnim spremembam (Norveška bo še 10 let dobavljala nafto in plin državam EU v nespremenjenih količinah, po desetih letih pa bo iz štirih novih jedrskih elektrarn na torij Evropi začela dobavljati zeleno energijo v enakih količinah ter dala Evropi na voljo jedrske tehnologije, da lahko posamezne države EU naredijo enak zeleni prehod), so članice EU zgrožene in konsenzualno zavrnejo norveško zahtevo, da se Rusija umakne kot “skrbnik dogovora” iz okupirane Norveške. Komu mar suverenosti in demokracije, kadar je pod vprašanjem stabilnost dobav nafte in plina!

Serijo Occupied lahko gledate na Netflixu, pri nas pa na Voyo.

2 responses

  1. Pristop do podnebnih sprememb je lahko res dvorezen meč. Se strinjam. S silo in na hitro itak nikoli ne dosežeš dobrih rezultatov. Covid ukrepi v Sloveniji so dober dokaz. In tudi ni je države niti politike, ki podnebne spremembe ali t.i. zelene politike vsaj malo ne izkorišča. A dejstva so tukaj, če hočemo ali ne. Zaradi okoljskega kriminala in posledic podnebnih sprememb umre na letni osnovi 24% svetovnega prebivalstva (vir. UNFCCC), zraven vključimo tudi izginotje ostalih živih organizmov in biovrste. Kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin so zaradi okoljskega kriminala in podnebnih sprememb dejstvo že desetletja. Poročila in znanstvene študije iz vseh koncev sveta prihajajo v vse večjem številu. In to ne samo iz nerazvitih držav, ampak tudi iz Norveške. Sicer se mi dogajanje kot ga lahko vidimo v zadnjem globusovem nagrajencu “Don’t look up” zdi pretirano. To pa vseeno ni razlog, da ne bi države in politike malce več pozornosti nameni blaženju posledic podnebnih sprememb in preprečevanju okoljskega kriminala..

  2. Lena, se strinjava.
    Upam, da pri okoljskem kriminalu upoštevajo tudi kriminal na nahajališčih (rudnikih) litija, ki je ključna sestavina litij-ionskih baterij, ki pa so temelj zelenega prehoda in e-mobilnosti. Upam, da upoštevajo posledice tega (glej denim Bolivijo in druge države), ki so se jim tako množično javno uprli Srbi z demonstracijami proti Rio Tinto.

    Še dobro, da se je vmes “zgodil Đoković” in da je srbska vlada posledično, iz maščevanja in po ekspresni poti zavrnila ta projekt brazilsko – avstralske rudarske družbe.

%d bloggers like this: