Omikron varianta virusa covid-19, ki je nekajkrat bolj kužna od prejšnje delta variante, se je na srečo pokazala kot manj nevarna za težji potek okužbe. Kar pa ne pomeni, da je cepljenje zaradi tega brezpredmetno. Kot kažejo študije, naj bi bilo cepljenje sicer manj učinkovito proti okužbi, vendar pa zelo učinkovito proti težjemu poteku bolezni, zaradi česar se je kljub rekordnim številom dnevnih okužb v vseh državah število hospitalizacij in bolnikov na intenzivni negi povečalo neprimerno manj kot se je pri bistveno manjšem številu okužb z delta varianto.

Empirična raziskava na vzorcu več kot 110 držav (kot pre-print dosegljiva v repozitoriju člankov s področja medicine medRxiv), ki smo jo s kolegi naredili konec lanskega leta (s podatki do sredine novembra, torej za čas delta variante), je potrdila, da so cepiva dokaj učinkovita tako pri omejevanju širjenja okužb kot pri omejevanju hujšega napredovanja bolezni pri simptomatskih bolnikih. Prvič, rezultati kažejo, da je stopnja polne precepljenosti dosledno negativno povezana s številom novih COVID primerov, pri čemer je 10-odstotno povečanje stopnje precepljenosti povezano z 1,3 do 1,7-odstotnim zmanjšanjem novih COVID primerov pri delta varianti.

Drugič, ocene kažejo, da stopnja precepljenosti pomembno prispeva k zmernejšemu napredovanju okužbe. V povprečju je 10-odstotno povečanje stopnje precepljenosti vodilo k približno 5-odstotnemu zmanjšanju števila novih hospitalizacij, 12-odstotnemu zmanjšanju števila novih bolnikov na intenzivni negi in 2-odstotnemu zmanjšanju števila novih smrti, povezanih s COVID-19.

Tretjič, ocene potrjujejo, da učinek cepiv na število primerov in smrti nastopi šele, ko je stopnja precepljenosti dovolj visoka. In četrtič, s primerjavo podatkov za isto obdobje med letoma 2020 in 2021 smo preverili tudi, kako dober nadomestek je cepljenje za lockdowne oziroma manj stroge vladne zaščitne ukrepe. Naši rezultati kažejo, da glede zajezitve širjenja okužb cepljenje postane učinkovit nadomestek za strožje vladne zaščitne ukrepe šele, ko je dosežen visok prag pokritosti s cepljenjem (več kot 70 odstotkov). Po drugi strani pa se cepljenje izkaže za precej učinkovito pri omejevanju hujšega poteka bolezni pri simptomatskih bolnikih tudi že pri zmerni precepljenosti (med 40 in 70 odstotki). Ti rezultati nakazujejo, da lahko visoka raven precepljenosti služi kot delni nadomestek za strožje zaščitne ukrepe (delno ali popolno zaprtje javnega živjenja) in da lahko kljub odprtosti bistveno pripomore k zmanjšanju pritiska na zdravstveni sistem in tako koristi splošnemu javnemu zdravju družbe.

S tem ko cepljenje proti covid učinkovito zmanjšuje pritisk na zdravstveni sistem, pa seveda hkrati omogoča državam, da so manj restriktivne glede omejitvenih ukrepov v primerjavi z ukrepi v prvem in drugem valu epidemije v letu 2020. To pomeni manj zapiranja javnega življenja in gospodarstva, manj socialnega distanciranja, več odprtih trgovin in več odprtih drugih storitvenih industrijskih dejavnosti. Torej več povpraševanja in s tem posledično več ponudbe oziroma višjo gospodarsko rast. In natanko to kaže zadnja študija ekonomistov iz IMF (Deb et al, december 2021) – višje stopnje precepljenosti spodbujajo gospodarsko aktivnost.

Če kot približek za gospodarsko aktivnost vzamemo visokofrekvečne podatke o emisijah NO2, rezultati študije kažejo, da je povečanje stopnje precepljenosti na prebivalca (tako prvi kot drugi odmerek) povezano s povečanjem gospodarske aktivnosti. Zanimivo je tudi, da hitrejša dinamika cepljenja od pričakovane vodi k višji gospodarski aktivnosti, pri čemer je ta »učinek presenečenja« večji od učinka prvega in drugega odmerka.

Podobno kot naša študija, tudi ekonomisti IMF ugotavljajo, da se mejni učinek cepiv povečuje z višjimi stopnjami cepljenja. Večja je stopnja precepljenosti, bolj se izboljšata zaupanje in mobilnost, saj so posamezniki bolj pripravljeni zmanjšati prostovoljno socialno distanciranje.

Študija ugotavlja, da se učinki cepljenja na gospodarske rezultate razlikujejo v različnih fazah pandemičnega cikla. Hitra dinamika cepljenja ne bo nujno privedla do izboljšanja gospodarske aktivnosti, če mora država zaradi visoke dinamike novih okužb ohranjati striktne omejitvene ukrepe. Podobno je vpliv cepiv na gospodarsko dejavnost med hudimi izbruhi oslabljen, saj se bodo ljudje bolj socialno distancirali, ko je tveganje za okužbo visoko.

Pomemben pa je tudi vpliv mednarodnega »prelivanja« učinkov cepljenja. Različna oziroma neenakomerna hitrost cepljenja med državami lahko posredno vpliva na raven gospodarske aktivnosti v drugih trgovinsko povezanih državah. Višja dinamika in stopnja precepljenosti denimo v Nemčiji kot daleč največji slovenski trgovinski partnerici lahko pozitivno vpliva na slovensko gospodarstvo prek višje dinamike slovenskega izvoza zaradi večjega zaupanja in s tem večje porabe potrošnikov v Nemčiji. Rezultati študije ekonomistov IMF to potrjujejo, saj kažejo, da večji porast števila okužb prek trgovinskih povezav zavira domačo gospodarsko dejavnost. In nasprotno, da večja precepljenost v glavnih trgovinskih partnericah pozitivno vpliva na gospodarsko aktivnost v domači državi.

Cepljenje proti covid oziroma stopnja precepljenosti torej nista »brez veze«, pač pa imata pomembne implikacije na javno zdravje, na odprtost javnega življenja in na zaupanje potrošnikov, s tem pa na gospodarsko aktivnost države. In ta pozitiven učinek cepljenja se bo nadaljeval tudi pri omikronu in novejših različicah virusa.

_____________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku