Do vključno danes je bilo v Sloveniji polno cepljenih 766,913 oseb oziroma le 36.4% populacije. S tem seveda v Sloveniji močno zaostajamo za ciljem izpred mesecev, da naj bi bilo do konca junija letos cepljenih več kot 60% populacije. Ob tem tempu seveda tudi ne bo mogoče doseči cilja 70% precepljenosti do septembra. Da bi dosegli ta cilj, bi morali tedensko cepiti vsaj 100,000 ljudi. Naj ob tem omenim, da je trenutno neporabljenih več kot 698,000 odmerkov cepiva. Torej dovolj.
Cepilna strategija v Sloveniji, če jo sploh imamo, torej ne deluje. In glede na to, da je predsednik vlade Janze Janša odgovornost za cepljenje prevalil na posameznike, nič ne kaže, da bi vlada imela kakšno proaktivno idejo, kako pospešiti dinamiko cepljenja. Vendar je situacija resna. Kot kažejo podatki za najbolj precepljene države (z več kot 80% precepljenostjo), se kljub takšni precepljenosti nezadržno šiiri že četrti val epidemije (ki je za cepljene sicer približno 2- do 3-krat manj smrtonosen). Zaradi tega mnoge države ponovno uvajajo zaščitne ukrepe, druge pa omejujejo obiske javnih prostorov, zbiranje ali obiske barov in restavracij le na prebolevnike ali cepljene osebe. To čaka tudi Slovenijo. Pozneje kot bo vlada pospešila dinamiko cepljenja, bolj drastični bodo ukrepi že od septembra naprej.
Kako pospešiti dinamiko cepljenja?
Glede na to, da ima slovenska vlada nasploh težave z “miroljubno komunikacijo” in s tem težave s prepričevanjem večinskega dela populacije, ostaneta na voljo dva pristopa: prisilni in prostovoljni. Glede prvega: vlada bi lahko uvedla obvezno cepljenje, vendar bi to naletelo na precejšen odpor javnosti in najbrž izgubilo bitko z Ustavnim sodiščem.
Ostane torej le prostovoljni pristop. V začetku maja sem predlagal, da vlada sledi vzoru Srbije in stimulira cepljenje s finančno stimulacijo vsakomur v višini 50 evrov. V sedanji siituaciji bi za dosego cilja 70% precepljenosti to državo stalo manj kot 35 mio evrov (700,000 x 50 eur), kar je minoren izdatek glede na potencialno škodo zaradi morebitnega zapiranja javnega življenja (glejte spodaj).
Še več, država bi lahko za cepljenje izdala bon (v vrednosti 50 evrov), s katerim bi ubila dve muhi na en mah. Najprej bi stimulirala cepljenje, z bonom pa bi stimulirala domačo porabo (če bi ga enako kot turistični bon vezala na porabo turističnih, gostinskih, kulturnih in drugih povezanih storitev ali izdelkov).
Seveda bi bilo še bolj enostavno in učinkovito, če bi vlada izkoriščanje obstoječih in pravkar lansiranih turističnih bonov vezala na pogoj cepljenosti. Bojim pa se, da bi to izzvalo revolt med ponudniki storitev ali pa upočasnilo / zakasnilo njihovo izkoriščanje, zaradi česar bi bila gospodarska škoda večja od koristi.
Torej, kaj vladi (razen pomanjkanja idej in proaktivnosti) preprečuje, da ne uvede finančne stimulacije za cepljenje? Teh piškavih 35 mio evrov ob 6 milijardah evrov proračunske luknje v zadnjih dveh letih res izgleda kot kapljica v morje. Stroški v obliki ponovno zaustavljenega javnega življenja in gospodarstva pa so neprimerno višji, saj sano en dan zaprtja državo stane 5.7 milijona evrov v obliki izgubljenega BDP.
DAMIJAN blog 
Ni problematičen denar, temveč pristop. Svet Evrope je na začetku leta sprejela dve odločitvi ki prepovedujeta diskriminacijo na cepilni podlagi. Na drugi strani je sprejemanje ukrepov na podlagi nezanesljivih testov in cepljenje z eksperimentalnim “cepivom” problematično samo po sebi (glej stališča/pisma Iniciative slovenskih zdravnikov in Civilne iniciative slovenskih pravnikov).
Všeč mi jeVšeč mi je
Informativna stran Zdravstvenega doma Ljubljana nam za ta teden pove da bo cepljenje za nenajavjene paciente organizirano v terminih po 2 uri na dan. Glede na razpoložljivo število doz za te termine je torej v 10. urah možno cepiti nekako 600 oseb na teden. Ne vem, koliko pacientov se cepi iz kvote najavljenih pacientov a bojim se, da ne kaj dosti več. Zlasti se termini za najavljene paciente nanašajo bolj na drugo ponovljeno cepljenje in torej ne povečujejo procenta polno cepljenih oseb. Vidimo, da ne glede na to, koliko ljudi se želi ali ne želi cepiti, niti teoretično pri takšni organizaciji cepljenja ne moremo doseči zastavljenih ciljev, to je doseči vsaj 90% precepljenost prebivalstva. Očitno tudi v najpreprostejših vprašanjih Slovenija in Slovenci ne zmoremo sprejeti modrih odločitev, kaj šele, da bi po zdravi pameti tudi ravnali in realizirali nekaj, kar je dobro in prav, kot na primer cepljenje s katerim bi zavarovali svoje zdravje in si omogočili nemoteno delovanje gospodarstva in delovanja vseh družbenih struktur, kot na primer kulture.
Všeč mi jeVšeč mi je
Vsaj v nečem so slovenci trezno razmišljujoči,nezaupljivi enoletni propagandi,neustavnem omejevanju,policijski uri,ki je bila v daljnih časih vojne,mi pa živimo v miru,demokraciji,ki jo hočejo ukiniti s temi prijemi.Na koncu z vsiljevanjem cepljenja z raznimi prijemi,omejitvami gibanja,potovanj,za tiste,ki se kot je zapisano v ustavi in dokumentih EU imajo pravico odločiti se ne cepiti.
Všeč mi jeVšeč mi je