Po podatkih evropskega centra ECDC Slovenija vse bolj zaostaja za ostalimi državami po dinamiki cepljenja. Po podatkih do včeraj (6.5.2021) je bilo v Sloveniji z vsaj enim odmerkom cepljenih 24.8% populacije, z dvema odmerkoma pa 12.4% populacije. S tem Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU pri cepljenju z enim odmerkom (EU: 30.6%) in je na repu EU držav (le 5 članic EU je slabših od Slovenije). Le pri cepljenju z dvema odmerkoma je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU. Pri čemer pa je treba vedeti, da so nekatere države (predvsem Finska) stavile na strategijo prvega odmerka. Močno spredaj pri dinamiki cepljenja so Madžarska, Malta, Islandija, Finska, Nemčija, Belgija, Švedska, pa tudi Avstrija.

Podatki kažejo, da se je zaostajanje Slovenije za povprečjem EU močno pospešilo 4 tedne nazaj, torej v začetku aprila, po negativnih objavah glede možnih zapletov pri cepljenju s cepivom Astra Zenece. Očitno slovenska vlada ni bila učinkovita pri prepričevanju ljudi o potrebnosti cepljenja in sprejemljivih tveganjih glede možnih zapletov v primerjavi s tveganji v primeru okužbe. Prav tako je očitno, da dosedanje strategije cepljenja ne delujejo, sploh pa ne predzadnja verzija. Največ težav je z organizacijo prijav na cepljenje, kjer je do sedaj vladal popolni kaos med različnimi prijavnimi metodami.

Kot sem pisal včeraj, bi bila zadeva bistveno bolj učinkovita, če bi strategijo cepljenja močno poenostavili z zgolj eno platformo (avtomatizacija brez potrebe po prijavljanju) in dvema preprostima kriterijema glede prioritetne liste (EMŠO in kritične bolezni), torej s podatkoma, ki sta dostopna NIJZ in osebnim zdravnikom. Nova strategija vlade, ko naj bi s ponedeljkom začeli cepiti vse odrasle ljudi, samo kaže, da vlada nima rešitve za pospešitev cepljenja tistih, ki bi morali biti prednostno cepljeni (starejše in tiste s kritičnimi boleznimi). Razširitev cepljenja na vse odrasle je smiselna šele, ko so najbolj ranljive skupine prebivalstva že bile v zadovoljivi meri precepljene.

Moj predlagani pristop, kjer bi ob obeh kriterijih dodali še finančno spodbudo vsem cepljenim (50 evrov), bi ta problem (podcepljenost najbolj ranljivih skupin) dokaj učinkovito rešil oziroma vsaj močno ublažil. Če vlada ne verjame, da bi finančne spodbude ljudi prepričale k cepljenju, naj si pogleda današnje vrste na cepilnih mestih v Srbiji, kjer so se ljudje množično odzvali na vladno obljubo finančne spodbude (dobrih 25 evrov) vsem cepljenim.

____________

* Vir podatkov: ECDC