Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s Covid virusom je v obeh valovih epidemije slovenska vlada zaprla ali močno omejila delovanje storitvenih dejavnosti, kjer prihaja do stika s strankami. Vendar je, kot kaže spodnja slika, bila pri tem dejavnost gostinstva (ki zajema ob gostinstvu tudi hotelirstvo oziroma turizem nasploh) nadproporcionalno daleč najbolj prizadeta storitvena panoga. Medtem ko je v prvem valu v aprilu obseg prodaje vseh poslovnih storitev skupaj, pa tudi trgovine in prometa, upadel za nekaj manj kot 30%, pa je obseg prodaje v dejavnosti gostinstva upadel kar za 85% glede na isti mesec v 2019. Med poletjem si je dejavnost gostinstva zaradi ponovnega odprtja spet opomogla (kljub temu je bil upad glede na 2019 višji od 5%), nakar ga je ponovno dotolklo zapiranje dejavnosti od oktobra naprej v času drugega vala. Dejavnost gostinstva je bila spet nadproporcionalno prizadeta, saj je bil oktobra obseg prodaje manjši za 38%, novembra pa kar za 70% glede na isti mesec v 2019. Za primerjavo, v istih mesecih je bil obseg prodaje v trgovini le za 11% oziroma 15% nižji kot v 2019, v dejavnosti prometa pa le za 6% oziroma 2%. 

Za december 2020 sicer še niso dostopni podatki o prodaji v storitvenih dejavnostih. Vendar če predpostavimo, da je bil decembra upad prodaje enak kot novembra in preračunamo podatke na raven četrtletij, je razvidno, da je tako v drugem kot v četrtem četrtletju dejavnost gostinstva plačala daleč najvišjo ceno korona epidemije (upad prodaje za 60%). Ocena na letni ravni kaže, da je bila dejavnost gostinstva kar za 3-in-pol-krat (upad za 35% glede na 2019) bolj prizadeta od dejavnosti trgovine ter prometa (upad prodaje za dobrih 10%).

Podobno velja tudi, če dinamiko v gospodarstvu merimo z dodano vrednostjo (namesto z bruto vrednostjo prodaje). Podatki o ustvarjeni dodani vrednosti so sicer na voljo samo za prva tri četrtletja (prve ocene SURS za četrto četrtletje naj bi bile na voljo konec februarja), poleg tega pa SURS na čertletni ravni poroča podatke samo skupaj za dejavnosti trgovine (tudi z motornimi vozili ter servisov), prometa in gostinstva. Podatki kažejo, da so bile te tri dejavnosti najbolj prizadete tudi v absolutnem merilu, saj je v drugem in tretjem četrtletju njihov obseg dodane vrednosti upadel za več kot 630 mio evrov. Po oceni za celo leto pa naj bi upad dodane vrednosti v teh treh dejavnosti v letu 2020 upadel za nekaj manj kot milijardo evrov glede na leto 2019.

Za primerjavo, v celotni predelovalni dejavnosti (industrija) je bil v drugem in tretjem četrtletju upad za 100 mio evrov manjši kot v teh treh dejavnostih. V finančnem sektorju se je v istem obdobju dodana vrednost celo povečala glede na isto obdobje v 2019 (za 50 mio evrov), še bolj pa v dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva (za 275 mio evrov).

Iz teh podatkov, ki so še nepopolni, lahko naredimo oceno, za koliko se je v 2020 zmanjšala dodana vrednost v dejavnosti gostinstva v celotnem letu 2020. Čeprav predstavlja dejavnost gostinstva le 12% skupne dodane vrednosti v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva, pa je v letu 2020 zabeležila skoraj tretjino celotnega upada dodane vrednosti v teh treh dejavnostih (po moji oceni za okrog 315 mio evrov od skupnega upada v višini dobrih 970 mio evrov). Drugače povedano, omejitveni ukrepi v času korona krize so dejavnosti gostinstva odnesli za dobrih 300 mio evrov dodane vrednosti. Gre za plače in bruto poslovne presežke podjetij (amortizacija in dobički).

Tukaj se zastavlja vprašanje sorazmernosti vladnih omejitvenih ukrepov in ukrepov za izboljšanje položaja v prizadetih panogah. Kot smo lahko videli zgoraj, je prišlo v dejavnostih javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kljub zaprtju in večinoma odreditvi dela od doma (razen v zdravstvu in delno v upravi) celo do povečanja dodane vrednosti v primerjanem obdobju glede na leto 2019. Kar pomeni, da je vlada v teh dejavnostih (ob pokritju vseh fiksnih stroškov) v celoti pokrila vse stroške plač (višje zaradi rasti plač) in amortizacije ter jim namenila še več sredstev za izvajanje dejavnosti (zdravstvo). Za razliko od tega je v tržnih dejavnostih vlada v okviru protikoronske pomoči pokrivala le del stroškov plač in socialnih prispevkov v primeru čakanja na delo, medtem ko je del fiksnih stroškov začela pokrivati šele v drugem valu epidemije, pa še to le za najbolj prizadeta podjetja.

Dejavnost gostinstva je bila s temi nesorazmernimi ukrepi najbolj prizadeta. Po prvih ocenah so bili delodajalci prisiljeni odpustiti polovico zaposlenih. Še večji problem pa zanje predstavljajo fiksne obveznosti, kot so najemnine, stroški anuitet za kredite ter stroški za energijo, komunalne in telekomunikacijske storitve. Teh ne morejo “odpustiti” ali ne plačevati. Tudi odložene davčne obveznosti in morebiti odložene kreditne obveznosti bo treba pokriti po koncu izteka moratorija. Ker podjetja v tej dejavnosti niso bila sposobna poravnavati teh obveznosti in jih ne bodo mogla tudi ob ponovnem odprtju ter zmanjšanem obsegu dejavnosti, lahko pričakujemo povečano število nesolvenčnih postopkov, hkrati pa tudi, da se bo problem neplačevanja prenesel naprej po verigi k njihovim dobaviteljem.

Turistični boni, ki sem jih predlagal aprila, so sicer delno zmanjšali škodo zaradi vladnih omejitvenih ukrepov. Vendar je hudič v podrobnostih. Boni so bili uvedeni selektivno, in sicer le za ponudnike nočitev. Tako so hotelirjem in drugim ponudnikom nastanitev v turističnih krajih (ki lahko imajo še gostinsko dejavnost) boni res pomagali skozi poletje. Mnogi so zaradi velikega povpraševanja še nekoliko dvignili cene in tako precej kompenzirali izpad dohodka v drugem četrtletju. Niso pa boni pomagali gostincem, ker pač niso izpolnjevali tega pogoja glede ponudbe nočitev, da bi bili upravičeni do tega ukrepa. Gostinci (gostilne, restavracije, bari) te sreče niso imeli niti v drugem in niti v četrtem četrtletju. In boni niso pomagali hotelirjem v mestnih središčih v času poletne turistične sezone.

Vlada ni hotela prisluhniti našim priporočilom, da je treba zgornji pogoj glede upravičencev do bonov bistveno relaksirati in da bi morali biti med upravičenci vsi ponudniki gostinskih in turističnih storitev ter ponudniki kulturnih storitev (muzeji, gledališča itd.). Zato vidimo tako velik upad ne samo v obsegu prodaje, pač pa tudi v dodani vrednosti (okrog 300 mio evrov) celotne dejavnosti.

Hudič je v podrobnostih tudi glede pokrivanja fiksnih stroškov. Ob vseh drugih omejitvah, so upravičenci do povračila le podjetja, ki lahko za relevantno obdobje (od oktobra 2020 naprej) izkažejo neto izgubo (torej nekrite fiksne stroške), vendar pa je omejitev glede upravičenosti določena s pogojem, da se je obseg dejavnosti (t.j. prihodki od prodaje) zmanjšal vsaj za 30% (glede na 2019). Tudi obseg povračila je selektiven: tisti z izpadom dohodka med 30% in 70% so upravičeni do povračila v višini 0.6% osnove na mesec, tisti z izpadom dohodka za več kot 70% pa do povračila v višini 1.2% osnove na mesec. Pri tem pa je tudi osnova za povračilo določena zelo nejasno in mnogi gostinci tega ne razumejo, administriranje tega pa si lahko privoščijo le večja podjetja.

Kot sem pisal že lani oktobra in novembra, bi morala vlada v teh dejavnostih, ki jih je administrativno zaprla, v celoti pokriti vse stroške dela in nadomestiti vsaj 80% fiksnih stroškov, da bi ta podjetja ostala nad vodo in da jim ne bi bilo treba odpuščati zaposlenih. Oktobra sem predlagal pavšalno pokrivanje fiksnih stroškov gostincem (v višini 1,000 evrov na mesec), s čimer bi se izognili tudi vsemu temu nepotrebnemu administriranju. Vlada bo morala razmisliti, kako za nazaj podjetjem v teh panogah pokriti njihov izpad dodane vrednosti zaradi nesorazmernih omejitvenih ukrepov.

Ker epidemije zaradi počasnega procesa cepljenja še ne bo kmalu konec, bodo administrativni omejitveni ukrepi za nekatere dejavnosti, kot je gostinstvo, objektivno ostali v veljavi še večino letošnjega leta. Zato bi morali v vladi razmisliti o tem, kako bolj optimalno pokrivati tekoče izpade dodane vrednosti v teh dejavnostih in kako jim pokrivati fiksne stroške. Se pravi: treba je razširiti veljavnost turističnih bonov na vso gostinsko – turistično dejavnost ter uvesti pavšalno pokrivanje fiksnih stroškov.

Prav nobenega razloga ni, da ceno te korona krize nesorazmerno plačajo samo nekatere panoge, ne da bi bile same objektivno odgovorne za upad svojih prihodkov, pač pa, ker jim je vlada prepovedala delovati.

_________

* V izogib morebitnim nesporazumom: Seveda gre za moj osebni komentar, ki ne temelji na kakšni naročeni svetovalni študiji.