Bine Kordež

V današnji predstavitvi v parlamentu je predsednik vlade izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU ta navedba ne drži. Delež prebivalstva nad 65 let, je bil v Sloveniji lani 19,8 % vse populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostat). Torej je bil lani delež starejših pri nas pod povprečjem EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oz. imamo celo nekoliko bolj ugodne razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU 9 držav večji delež starejših, je pa v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU.

Seveda pa drži, da je prebivalstvo v EU med starejšimi v svetu in da je delež starejših nižji v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva. Nekaj širši nabor imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (sicer šteje OECD 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših.

Smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor edino Evropska Unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje. Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših v Sloveniji zopet na povprečju EU. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo nekaj držav imelo večji delež starejših.

V nadaljevanju je nekaj podrobnejših grafov za trenutna gibanja v EU in projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Najprej delež starejših, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem. Delež starejših bo seveda naraščal, a podobno kot v EU – edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkov ter nekaj zamika.

Na tretji sliki pa je prikazano še, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

Dodana pa je še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU, kjer naj bi po oceni odstopali sredi tega stoletja, sicer pa se nekako pokrivamo s povprečjem).

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo približno na povprečju EU po deležu starejših in da ne držijo navedbe, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU.