Problem ivermektina v boju proti Covid-19: Preveč poceni?

Naj k zapisom glede ivermektina (tukaj, tukaj in tukaj) dodam, da pregled rezultatov številnih znanstvenih raziskav in kliničnih testov v zadnjega pol leta kaže na veliko učinkovitost zdravila ivermektin v boju proti Covid-19. Učinkovito naj bi bilo tako v fazi preventive (v veliki meri preprečuje okužbo) kot v zgodnji fazi (v veliki meri preprečuje razvoj bolezni in potrebo po hospitalizaciji) in poznih fazah razvoja okužbe (v veliki meri preprečuje smrtnost okuženih). Ivermektin (in zdravila na njegovi osnovi) se sicer uporablja za zdravljenje infestacij s pljučno-srčnimi zajedalci. 

Glavni problem ivermektina ter metod preventive in zdravljenja na njegovi osnovi je v tem, da je preveč enostavna in “preveč poceni” rešitev problema. Kdo ima interes, da politiki raje zapirajo javno življenje in uničujejo gospodarstvo, kot da bi svetovali, naj ljudje preventivno redno zauživajo vitamina C in D ter cink in 2 ali 3 tabletke ivermektina?

Se pa tudi pri nas v zdravniški sferi že sramežljivo javno omenja ivermektin kot potencialno sredstvo preventive pred okužbo in zgodnjega zdravljenja okužbe s Covid-19:

V drugi fazi kliničnega preizkušanja tudi staro zdravilo proti parazitom

Štrukelj se je dotaknil tudi morebitnega novega zdravila za covid-19 oz. učinkovine, ivermektin. “To je stara zdravilna učinkovina, ki se uporablja proti parazitom. Velika prednost te učinkovine je, da je poceni in da ima izkazan profil varnosti, kar zadeva indikacijo proti parazitom. Ta trenutek poteka druga faza kliničnega preizkušanja, kjer imajo 100 posameznikov, 50 jih prejema placebo, 50 pa ivermektin, rezultati so kar spodbudni. Na predkliničnih študijah, to pomeni na celičnih modelih, so namreč ugotovili, da ivermektin kar 5000-krat zmanjša replikacijo oz. razmoževanje virusa znotraj celice,” je dejal.

Vir: RTV Slovenija

Bi lahko ob remdesivirju in podobnih zdravilih pri bolnikih s covidom uporabljali tudi ivermectin, zdravilo proti zajedavcem? Zdravilo naj ne bi bilo drago in je široko dostopno.

Zdravilo Ivermectin že kar dolgo let poznamo. Smo ga že uporabljali pri ljudeh, pred tem še pri živalih za zdravljenje parazitov. V osnovi se to uporablja v Afriki za zdravljenje in preprečevanje parazitnih bolezni. Nedvomno ima protivirusno aktivnost proti številnim virusom, vendar kliničnih podatkov, kar se drugih virusov tiče, je do zdaj bolj malo. Zdaj je kar nekaj raziskav na to temo, pa še čakamo prave podatke.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 11. 12. 2020)

Vir: RTV Slovenija

4 responses

  1. Od kod osnova za vaso trditev?:

    “Glavni problem ivermektina ter metod preventive in zdravljenja na njegovi osnovi je v tem, da je preveč enostavna in “preveč poceni” rešitev problema. Kdo ima interes, da politiki raje zapirajo javno življenje in uničujejo gospodarstvo, kot da bi svetovali, naj ljudje preventivno redno zauživajo vitamina C in D ter cink in 2 ali 3 tabletke ivermektina?”

    Ze kratko iskanje na clinicaltrials.gov odkrije, da je prijavljenih vec kot 150 studij ucinkovitosti ivermektina.
    https://clinicaltrials.gov/ct2/results?cond=&term=ivermectin&cntry=&state=&city=&dist=

    Torej raziskovalna skupnost vsekakor kaze interes pokazati kaj in kako je z ivermektinom. Ce vas prav razumem, naj bi politiki predpisali jemanje ivermektina kljub le anekdoticnim podatkom? Kaj ni bolj verjetna razlaga, da je “glavni problem ivermektina ter metod preventive in zdravljenja na njegovi osnovi” to, da ne vemo, ali je res ucinkovit?

    • Preden govorite o verjetnih razlagah, se raje prepričajte o čem govorite.

      “glavni problem ivermektina ter metod preventive in zdravljenja na njegovi osnovi je to, da ne vemo, ali je res ucinkovit?”

      A res? Ne vemo? Kljub desetinam študij in na tisoče udeležencev kliničnih raziskav? Kljub 30 letom uporabe, kljub temu, da je že desetletji na seznamu esencialnih zdravil WHO, brez stranskih učinkov in brez medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Ker gre menda za “anekdotične podatke”? Vsaj kopirali bi lahko nekoga, ki je bolj kredibilen kot Anthony Fauci.

      Ljudje umirajo, za dodatno preverebo invermectina, pa si je menda potrebno vzeti čas?

      Zanimivo, da si niso vzeli časa za remdesivir (Gilead). Popolnoma novo zdravilo, z občutno skrajšanimi postopki odobritve, je dobilo zeleno luč. In se še vedno uporablja, kljub temu, da je celo pregovorno koruptivni WHO ugotovil, da je zdravilo neučinkovito. Kratka vinjeta iz ljubljanskega Kliničnega centra od kolega zdravnika, ki dela na zdravljenju Covid-a:

      “Lahko neomejeno uporabljamo remdesivir, kljub temu, da je njegova učinkovitost zanemarljiva (in stane preko 3.000 USD na tretman, beri: tri tisoč !!!), denarja za maske, zaščitno opremo in filtre , pa menda zmanjkuje,….).

      Tretma ivermectina stane za primerjavo 6 USD (beri:šest!!!). Gre za relativno enostavno molekulo, ki jo v spodobni farmacevtski fabriki (ne gre za rocket science) ni težko narediti.

      Druga vinjeta iz istega Ljubljanskega kliničnega centra:

      ” prav vsi bolniki s Covid imajo isto značilnost – HIPOVITAMINOZO tj. pomanjkanje vitaminov in mineralov, predvsem D3, cinka, vitamina C,…
      Prva stvar, ki jo naredijo, je “shot” (večdesetkratne dnevne doze) intravenozno vitamina D3, vitamina C, cink-a, itd. Z opazno pozitivnimi rezultati. Materialni stroški takega “shot”-a so manj kot Euro.

      Podobno je s hidrochloroquinom (na kitajskem raje uporabljajo njegovo prvotno varianto; dobri stari kinin), ki v kombinacijo s cinkom izrazito uspešno deluje v začetni fazi okužbe s Covid. Tudi njegov problem je isti kot pri ivermectinu. Kljub temu, da je na seznamu esencialnih zdravil WHO že 70 let, da ima izrazito malo stranskih efektov, je njegov največji problem, da so patenti potekli in da je izrazito enostaven in poceni za izdelavo.

      Je pa še ena resnica!

      Zelo učinkovit tretma Covid s pravočasno profilakso in zgodnjim zdravljenjem s preizkušenimi učinkovitimi zdravili stane nekaj EUR na dan!!! (Drugo je, če nekdo pride v bolnico z že opaznimi poškodbami pljuč in notranjih organov v 3. ali 4 fazi Covid-a).

      Namreč, če bi pravočasno zaščitili ljudi in uvedli sistem zgodnjega zdravljenja Covid, zelo tvegano in ne dovolj preizkušeno cepljenje, mogoče ne bi bilo potrebno.

      Zelo se bojim, da je določenim krogom zelo veliko do tega, da se izpelje masovno cepljenje, pa če je to neizogibno potrebno ali ne. Ta pritisk je tako velik in tako brutalen (primer Belorusije kjer je IMF pogojeval podaljšanje kreditov z uvedbo “lockdown-a” kljub ugodnim epidemiološkim podatkom), da se sprašujem ali gre res samo za profitni interes.

      • Marko, imaš kako informacijo glede cepljenja bolnišničnega osebja? Ali se pri cepljenem osebju protokol zaščitnih ukrepov kaj spremeni? Ali se kljub cepivu še vedno nosijo skafandri …?
        Verjetno bo odgovor, da se bodo protokoli spremenili šele po drugi dozi odmerka cepiva. No, tu postaja nova zmeda. Namesto predvidenih dveh doz bi v VB raje hitro cepili več ljudi z eno dozo, ali pa bistveno povečali obdobje med prejetima dozama. Pri tem pa se že zapleta:
        https://www.telegraph.co.uk/global-health/science-and-disease/debate-rages-wisdom-britains-new-single-jab-covid-vaccine-strategy/

  2. Ivan,

    kolikor vem, ni nobenega popuščanja zaščitnih ukrepov, niti ni predvideno po cepljenju.

    Cepljenje ne ščiti pred okužbo, niti pred tem, da ne bi okužil drugih. Ščitilo naj bi samo pred hujšimi posledicami Covid, s tem, da še ne vemo za kako dolgo.

%d bloggers like this: