Zaprtje javnega življenja bo z nami še nekaj tednov

Lockdown (zaprtje javnega življenja in dela gospodarstva) je bil logičen ukrep vlade glede na širjenje covid epidemije, ki je ni znala pravočasnoi obvladati. Ob 1,600 primerih novih okužb na dan (800 okužb na 1 mio prebivalcev) in trendu naraščanja je imela vlada dve opciji. Prva je švedska varianta. Torej da ob vseh zaščitnih ukrepih (maske v javnih prostorih in na prostem, razkuževanje, priporočila glede socialnega distanciranja, e-aplikacije za opozarjanje na stike z okuženimi, priporočila delodajalcem glede odrejanja dela od doma) pusti javno življenje odprto (vrtci, šole, univerze, bari, restavracije, turistične zmogljivosti itd.). Vendar pa ta švedski model predvideva, da lahko zdravstveni sistem vzdrži pritok novih okuženih in da se ne zgodi Bergamo. Ne smemo pa pozabiti visoke cene te “strategije”, in sicer da se je do začetka avgusta na Švedskem okužilo več kot 81,000 ljudi, 5,747  ljudi pa je umrlo (smrtnost = 7% !).

Qatar_SE_SI

Zamujen trenutek za ukrepanje

Vendar je slovenska vlada ta “švedski moment” zamudila. In to dvakrat. Prvič glede trenda porasta števila okužb. Na Švedskem je na vrhuncu prvega vala (druga polovica junija) 7-dnevno povprečje znašalo le nekaj nad 100 novih okužb na dan na 1 mio prebivalcev. Kar pomeni, da je njihov učinkovit zdravstveni sistem načeloma lahko dohajal pritok novih bolnikov (v povprečju 5% okuženih potrebuje hospitalizacijo, 1% pa intenzivno nego).

Drugič pa glede zmogljivosti zdravstvenega sistema, saj slovenska vlada po prvem valu ni zagotovila nobene dodatne postelje na intenzivni negi. Sploščitve krivulje okužb s prvim lockdownom iz sredine marca ni izkoristila za pripravo na drugi val, čeprav je Janševa vlada ves čas zatrjevala, da je to njen namen. Slovenija je švedski vrhunec 7-dnevnega povprečja novih okužb presegla 9. oktobra (113 novih okužb na dan na 1 mio prebivalcev), od takrat pa krivulja novih okužb neobvladljivo eksponentno narašča in danes (24. oktobra 2020) znaša 1,961 oziroma skoraj 1,000 novih okužb na dan na 1 mio prebivalcev.

Slovenska vlada je torej “švedski moment” formalno zamudila v začetku oktobra. Dejansko ga je zamudila v mesecih pred tem – od aprila do septembra, ko bi morala zdravstveni sistem pripraviti na drugi val. Toda vsaj takrat, najkasneje v začetku oktobra bi morala bodisi uvesti lockdown ali pa vse napore vložiti v pripravo zmogljivosti na intenzivni negi. Vendar ni naredila nič od tega. Epidemijo je Janševa vlada razglasila šele 19. oktobra, ko je število novih okužb doseglo 800, skupaj je bilo 7,719 okuženih, 289 hospitaliziranih, 54 na intenzivni negi in 38 na repiratorju.

Ne pozabimo, da ko je 12. marca Šarčeva vlada razglasila epidemijo, je bilo v Sloveniji 49 novih okužb, skupaj 121 okuženih, 17 hospitaliziranih, 2 na intenzivni negi, 1 na repiratorju in 0 umrlih (vir za oboje je Covid Sledilnik).

Covid-sledilnik_2020-10-24

Le 5 dni kasneje, danes 24. oktobra, je stanje že dramatično: število novih dnevnih okužb se je povzpelo na 1,961, skupaj je že 13,024 okuženih, 449 hospitaliziranih, 63 na intenzivni negi, 48 na repiratorju in 19 novih umrlih (skupaj 235 umrlih; smrtnost: 1.8% do sedaj) (vir: Covid Sledilnik).

Covid-stanje-SI_2020-10-24

Zakaj se je Janševa vlada šla gambling s švedskim modelom?

Ključno vprašanje je, zakaj vlada – vsaj v začetku oktobra – ni nič naredila. Niti lockdowna, niti ni intenzivno delala na pripravi dodatnih zmogljivosti. Ali drugače povedano, zakaj se je Janševa vlada šla gambling s švedskim modelom, ko pa je vedela, da njene zmogljivosti ne zdržijo porasta števila okužb iz začetka oktobra?

Obstajata namreč vsaj dva dokaj solidna napovedna modela, ki kažeta, kakšni bodo bodoči trendi novih okužb in kakšne bodo potrebe po dodatnih posteljah za hospitalizirane in tiste na intenzivni negi. In ti podatki so prek NIJZ vladi ves čas dostopni. Prvi model vzdržujejo sodelavci R4 Odsek za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan. In model trenutno kaže, da bo ob nadaljevanju sedanjega trenda čez 4 dni (28. oktobra) čez 700 ljudi hospitaliziranih in čez 120 ljudi na intenzivni negi. Do 1. novembra pa bi število hospitaliziranih lahko poskočilo na 1,000, število bolnikov na intenzivni negi pa na 170.

COVID19 hosp 24_10_2020

Podobne, vendar še bolj dramatične rezultate daje tudi drugi, bayesianski model iz fakultete za matematiko (Rok Blagus, Damjan Manevski). Na podlagi podatkov z dne 21. oktobra ta model kaže, da bo ob nadaljevanju trenda okužb konec oktobra (31.10.) število hospitaliziranih preseglo 1,700, število bolnikov na intenzivni negi pa več kot 240 (navedene so srednje vrednosti, intervali zaupanja (95%) pa so dokaj široki. Denimo pri številu hospitaliziranih je za dan 31.10. razpon med 1,000 in 2,700, pri posteljah na intenzivni negi pa med 160 in 360. To pomeni, da so lahko dejanske številke o potrebah po bolnišnični in intenzivni obravnavi covid bolnikov tudi precej višje od srednjih vrednosti).

MF Covid napoved 2020-10-24

Ključno je, da so te napovedi vsakodnevno osvežene in na voljo ter da jih strokovna posvetovalna skupina vlade za Covid ter pristojni vladni uradniki ter ministri morajo poznati.

Se je Janševa vlada streznila?

Predpostavimo, da so se v vladi na podlagi zadnjih trendov zresnili in da zdaj res intenzivno delajo na povečevanju zmogljivosti in da bomo v roku enega tedna imeli na voljo dodatnih 1,000 postelj na posebnih oddelkih in vsaj še 200 dodatnih postelj na intenzivni negi samo za Covid bolnike (kot je predlagala naša strokovna skupina). To je sicer močna predpostavka, vendar vseeno močno upam, da so v vladi nehali kockati z življenji. To pa bi pomenilo, da bo ta intenzivni lockdown z zaprtjem vrtcev, šol, univerz in trgovskih centrov trajal še najmanj 3 tedne.

Če pogledamo še enkrat prvo sliko (v kateri je dodan Katar kot primer države z drugim največjim številom novih okužb na prebivalca), vidimo, da je danes Slovenija tik pod njim na vrhuncu epidemije. Katar je takrat junija sprejel popolni lockdown, toda bili so potrebni 3 tedni, da se je prirast novih okužb znatneje zmanjšal. Od vrhunca epidemije 4. junija (7-dnevno povprečje: 655/mio preb) pa do znižanja prirasta okužb pod 100 na 1 mio je minilo 2 polna meseca (do začetka avgusta). V Katarju je bila sicer smrtnost zelo nizka (le 0.17%), kar pa je posledica predvsem dobrega zdravstvenega sistema in dejstva, da je velik del prebivalcev mladih in zdravih.

Qatar_SE_SI

V Sloveniji je v času prvega vala od sprejema popolnega lockdowna (12. marec), pa do vrhunca prirasta novih okužb (26. marec) minilo 2 tedna, ukrepi pa so se resneje sprostili šele po prvem maju (po 7 tednih).

Torej če bodo sedanji ukrepi prijeli, lahko pričakujemo naraščanje števila okužb še 10 dni do 2 tednov, nato pa upadanje. Število hospitaliziranih in na intenzivni negi pa bo temu sledilo z 1 do 2-tedenskim zamikom. Še vedno pa bodo številke zelo visoke. Glavni problem bo v zdravstvu in ali bo zmoglo pritisk okrog 1,500 hospitaliziranih in okrog 300 ali več covid bolnikov na intenzivni negi.

Vlada bi morala vse napore usmeriti izključno v to smer – zagotovitev dovoljšnjih zmogljivosti. Hkrati pa preostali del zdravstva organizirati tako, da bo lahko čim bolj normalno glede na okoliščine opravljalo svojo dejavnost. Prav v ta namen je naša strokovna skupina pripravila naš program ukrepov in ga posredovala vladi.

Čeprav vlada napoveduje pregled ukrepov po enem tednu, ni realistično pričakovati, da se bo sproščanje pričelo prej kot v 3 tednih. In tudi po tem bo sproščanje zelo postopno. Do odpiranja trgovin in gostinskih in drugih dejavnosti bo, ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, prišlo prej kot v primeru vrtcev in šol.  Vprašanje je, ali je smiselno vrtce in šole odpreti pred Božičnimi prazniki. Smiselno bo le, če bo krivulja okužb novembra hitro padla in se ustalila na nizki ravni.

V vsakem primeru bo potrebno postopno odpiranje ob skrbnem spremljanju krivulje okužb in situacije glede hospitaliziranih bolnikov. Ob prehitrem odpiranju se bo hitro začel tretji val in bo potrebno novo zapiranje. Morali se bomo navaditi, da bomo vsaj do sredine naslednjega leta živeli z valovi epidemije virusa in morebitnimi novimi zapiranji.

Ob reševanju zdravstvenih problemov, pa bo potrebno poskrbeti tudi za ekonomsko in socialno situacijo. To pomeni, da se bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu in za ohranjanje delovnih mest morali ohraniti, prav tako pa vsi ukrepi za samozaposlene in socialno šibkejše. Cena, iz vidka padca BDP in javnih financ, bo visoka. Bila bi precej nižja, če bi Janševa vlada  čez poletje usposobila naše zdravstvo ali pa vsaj pravočasno reagirala, ko se je krivulja okužb postavila navpično.

%d bloggers like this: