Strategija večjega bedaka

Finančni svet je odpuljen in absolutno odcepljen od temeljnih predpostavk sodobne finančne teorije, po kateri so tržni igralci racionalni, imajo racionalna pričakovanja in da tržna cena vsebuje poznavanje vseh informacij o finančnih instrumentih in fundamentih za njimi. Po tej teoriji, kot je lepo razložil njen glavni protagonist, nobelovec Eugene Fama, v finančnem svetu nikoli ne more biti cenovnih balonov ali njihovih pokov, saj tržna gibanja zgolj odražajo poznavanje vseh informacij, ki so na voljo v nekem trenutku. Baloni in poki po definiciji ne obstajajo. Jn o črednih nagonih in špekulacijah seveda ne more biti govora. Kaj pa tulipani, tesle, appli, uberji, nikole motors,…? Ah, dajte mir.

Zato mi je tako všeč spodnji komentar iz Financ, ki dogajanje na finančnih trgih povzame z znano, vendar ne ravno akademsko priznano »teorijo večjega bedaka«.

Naj navedem nekaj primerov, za katere se zdi, da nasprotujejo »zakonom fizike«. Ameriški »proizvajalec« vodikovih tovornih vozil Nikola Motors, ki to za zdaj še ni (za zdaj niso prodali še nobenega tovornjaka), je v prejšnjem četrtletju ustvaril 36 tisoč dolarjev (30 tisoč evrov) prihodkov (še ti so bili posledica namestitve solarnih panel na direktorjevi vili). Kolikšna je vrednost te družbe? Vlagatelji so jo ob koncu sredinega trgovanja ovrednotili na vrtoglavih 16 milijard dolarjev, kar je skoraj petkratnik tržne vrednosti najvrednejše slovenske borzne družbe Krka.

Podobno velja tudi za nekatere druge družbe, denimo ponudnika prevozov Uber. Tržna vrednost družbe je višja od 50 milijard dolarjev, čeprav so imeli samo v minulem četrtletju skoraj dve milijardi dolarjev izgube, hkrati pa v družbi še vedno ne vedo, ali bodo sploh kdaj dobičkonosni. Tudi tržna vrednost ponudnika videokomunikacijskih orodij Zoom, ki je priljubljena tudi v Sloveniji, je visoka. Znaša skoraj 80 milijard dolarjev, čeprav analitiki za drugo četrtletje napovedujejo »le« 132 milijonov dolarjev dobička, hkrati pa konkurenca na trg, ki v zadnjih mesecih sicer hitro raste, vstopa s svetlobno hitrostjo.

Naj omenim še proizvajalca električnih avtomobilov Teslo. Družba, ki vlagatelje ob objavi rezultatov poslovanja preseneti že samo s tem, da ob četrtletju posluje pozitivno, v zadnjih dneh zaradi ekstremno hitre rasti delnice polni naslovnice. Da bi lažje razumeli trenutno vrednost Tesle, jo s kazalnikom Price/Sales, ki primerja tržno vrednost družbe in njene prihodke, primerjajmo s konkurenco. Vrednost kazalnika pri Tesli znaša 13,5, povprečje največjih avtomobilskih proizvajalcev pa 0,4.

Vir: Domen Pavlič, Finance

One response

  1. “The Financial markets are rigged!!!” Že vsaj sto let, če ne že dlje.

    To je prva in osnovna resnica, pred vsemi ostalimi, ki jo morate vedeti v zvezi z ekonomijo. Če tega ne veste, ste samo še eden “koristnih idiotov” kot bi rekel Lenin, v množici milijonov ovac, ki se jih dnevno striže na teh trgih.

    Zato ne boste short-ali Tesle, ker vedno ko obseg short-ov naraste na določeno mejo, Tesla prikaže “pozitiven kvartalen rezultat” (po njihovih računovodskih pravilih , ne po GAAP), “nevidne sile trga” pa poskrbijo za rast cene delnic. Slednje v močno koncentrirani oligopolni strukturi finančnih institucij niti ni ravno neskončno težko.

    Če se že hočete igrati na tem peskovniku, potem je bistveno bolje investirat v močan network kot pa v poznavanje matematičnih modelov finančnih trgov.

%d bloggers like this: