Kolega Dušan Mramor je pred dnevi objavil tekst na temo Demografskega sklada, v katerem je opozoril, da je način oblikovanja takšnega sklada neustrezen oziroma celo škodljiv. Njegovo odklonilno mnenje temelji na treh premisah, s katerimi se ne morem strinjati (več o tem v nadaljevanju). Na njegov tekst se je odzval kolega Bine Kordež, ki je sicer učinkovito ovrgel večino pomislekov Mramorja. Hkrati pa je tudi sam opozoril na nepotrebnost oblikovanja takšnega sklada, vendar iz razloga, da demografska situacija v Sloveniji ni in ne bo tako tako huda, da bi zahtevala oblikovanje posebnega sklada, iz katerega bi bilo potrebno vplačevanje v pokojninsko blagajno, saj je primanjkljaj slednje mogoče financirati iz rednih (davčnih) virov države.

Moje mnenje je drugačno. Menim, da je oblikovanje Demografskega sklada smiselno in koristno. Prvič, Demografski sklad kot oblika “premoženjskega sklada” (Wealth fund) je način nacionalnega dolgoročnega varčevanja. Pri čemer tekoče prihodke od državnega premoženja (dividende) – namesto, da bi porabimo za financiranje tekočih izdatkov – akumuliramo in plemenitimo in nam služijo kot dolgoročna rezerva za “deževne dni”. Torej za financiranje pokojninske blagajne v primeru poslabšane demografske situacije ali kot dodatek k rednim pokojninam (kot oblika državljanske dividende). In drugič, prenos državnega premoženja v Demografski sklad vidim kot način, da strateško državno premoženje dolgoročno “zaklenemo” in tako preprečimo njegovo razprodajo v primeru kakšnih “zmešanih” političnih idej ali pritiskov od zunaj, ali pa zgolj za financiranje tekoče porabe. Več v nadaljevanju.

Mnenja kolegov

Moram priznati, da Mramorjevih zadržkov ne razumem najbolje. Prvič, ne razumem, zakaj naj bi prenos celotnega državnega premoženja v posebni sklad za namene izplačila pokojnin pomenil zmanjšanje premoženja, s katerim danes država jamči upnikom za javni dolg (kar naj bi poslabšalo boniteto Slovenije in podražilo zadolževanje). Država namreč za svoj javni dolg jamči predvsem s svojo sposobnostjo generiranja (fiskalnih) prihodkov, torej z gospodarsko rastjo, in zdravjem svojih javnih financ. Upniki (kupci državnih obveznic) pri tem ne posvečajo posebne pozornosti državni lastnini nad premoženjem. Če že, pa kvečjemu v negativni luči, saj smatrajo državno lastnino nad podjetji kot manj učinkovito od zasebne. Je pa možno, da bi dodatno premoženje, ki bi ga država akumulirala v nekem posebnem skladu (kot so trije norveški državni skladi) lahko imelo pozitiven vpliv na kupce obveznic in morda za kakšno stotinko znižalo ceno zadolževanja.

Drugič, ne razumem, zakaj bi prenos premoženja v poseben sklad za namene izplačila pokojnin pomenil nevarnost za razprodajo tega premoženja. Plačila iz Demografskega sklada v pokojninsko blagajno namreč gredo iz naslova donosa tega premoženja (dividend), nikakor pa ne iz prodaje samega premoženja. Nasprotno, to premoženje se še dodatno kumulira zaradi obdobja akumulacije dividend in njihovih naložb.

In tretjič, ne razumem, zakaj ne bi dela bodočih pokojnin plačevali iz naslova akumuliranega državnega premoženja, katerega so pomagale ustvarjati generacije sedanjih in bodočih upokojencev?! To je nekako podobno temu, kot da bi bili ideološko proti temu, da si posamezniki svojo redno pokojnino izboljšujejo z rentno pokojnino, ki pride iz naslova rent iz ustvarjenega preteklega premoženja (donosov na naložbe).

Kordeževe razloge sicer razumem, vendar pa ne vidim razloga, zakaj bi tekoče donose od državnega premoženja sproti porabljali in zakaj ne bi teh donosov akumulirali in jih investirali ter si s tem naredili rezerve za prihodnje čase. Prenos premoženja v poseben sklad, akumulacijo kupnin in dividend ter njihovo investiranje v produktivne naložbe vidim kot način nacionalnega dolgoročnega varčevanja, katerega dosnose bomo lahko po potrebi koristili v prihodnosti, če bo to potrebno.

Moj predlog Demografskega sklada

Demografski rezervni sklad (DRS, sklad) spada v vrsto državnih premoženjskih skladov. Gre za investicijske sklade v lasti države, ki jih države ustanovijo bodisi za financiranje univerzalne temeljne dividende vsem državljanom bodisi za vnaprejšnje zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni za obdobje, ko bodo zaradi demografskega prehoda odhodki pokojninske blagajne večji od prihodkov. Danes v svetu obstaja več kot 80 tovrstnih državnih premoženjskih skladov, lociranih v več kot 60 državah. Najbolj znani so trije tvrstni skladi na Norveškem, ki upravljajo premoženje v vrednosti več kot 270% norveškega BDP (2016). Njihov namen je financiranje izdatkov pokojninske blagajne v prihodnosti. Med državnimi premoženjskimi skladi, katerih namen je financiranje univerzalne temeljne dividende vsem državljanom, je najbolj znan aljaški Alaskan Permanent Fund, ki upravlja s premoženjem v vrednosti 113% aljaškega BDP (2017).

Predlagan Demografski rezervni v Sloveniji sklad bi ob ustanovitvi upravljal s premoženjem vrednosti 16.4% slovenskega BDP (2017).
Predlagani sklad sledi namenom in ureditvi predvsem norveških državnih premoženjskih skladov in je skladen s priporočili in načeli organizacije OECD glede tovrstnih skladov, in sicer predvsem:

• V začetnem obdobju so sredstva sklada namenjena akumuliranju sredstev, obdobje črpanja za namene pokojninske blagajne se začne šele po določenem obdobju akumuliranja;
• Pri upravljanju sredstev so bistvena načela varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti;
• Upravljanje sklada mora biti neodvisno od političnih interesov, njegovi organi morajo delovati neodvisno ter samostojno.

Ključna izhodišča predloga o Demografskem rezervnem skladu:

• Demografski rezervni sklad (DRS oziroma sklad) je državni premoženjski sklad, ustanovljen z namenom zagotavljanje dodatnih sredstev pokojninski blagajni za obdobje, ko bodo zaradi demografskega prehoda odhodki pokojninske blagajne večji od prihodkov.
• Najbolj enostaven način za oblikovanje DRS je, da se v DRS preoblikuje sedanji Slovenski državni holding (SDH), pri čemer se za namene Demografskega sklada upoštevajo le strateške in pomembne kapitalske naložbe države. Portfeljske naložbe (namenjene prodaji) pa se prenesejo na poseben podsklad znotraj DRS, pričemer se dividende in kupnine od prodaje teh naložb prenesejo v DRS.
• Sredstva za polnjenje DRS se zagotovitvijo iz šestih virov: (1) s prevzemom domačih kapitalskih naložb Kada ter s tem njegovih pristojnosti in obveznosti; (2) s prenosom strateških in pomembnih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH (razen DARS in 2TDK); (3) s prenosom dividend in kupnin od prodaje portfeljskih naložb države (v okviru sedanje SDH), (4) s prenosom letnih presežkov prihodkov nad odhodki Banke Slovenije; (5) z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za 1 odstotno točko in prenosom na DRS; in (6) s prenosom naložb DUTB d.o.o. po letu 2021.
• Upravljanje sklada mora biti samostojno, profesionalno in politično neodvisno.
• Skupščina sklada je Državni zbor. Sprememba portfelja sklada izven predpisane naložbene strategije sklada je možna le s sklepom skupščine z dvetretjinsko večino.
• Skladu se določa ciljno razmerje naložb: 50 odstotkov kapitalskih naložb, 30 odstotkov finančnih naložb in 20 odstotkov nepremičnin. To razmerje mora vzpostaviti z menjavami naložb, z investiranjem dividend od kapitalskih naložb in z investiranjem prilivov iz davčnih virov v roku desetih let. V to razmerje ne štejejo Zavarovalnica Triglav, Modra zavarovalnica in NLB.
• Zaradi preglednosti in nadzora se bodo kapitalske in finančne naložbe upravljale v okviru posebnega podsklada, ki ne bo imel pravne subjektivitete;
• Naložbene nepremičnine se bodo upravljale v nepremičninski družbi z omejeno odgovornostjo, saj upravljanje z nepremičninami zahteva pravno subjektiviteto. Nepremičninska družba bo nastala z dokapitalizacijo sklada z Nepremičninskim skladom ZPIZ in DSU, iz katerih bo sklad skladno z zakonom o gospodarskih družbah oblikoval nepremičninsko družbo. Nepremičnine nepremičninskega sklada ZPIZ so namenjene izključno upravljanju in zagotavljanju namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence ter druge starejše osebe (kot je že zdaj po ZPIZ-2).
• Dodatne vire sklada bodo predstavljali: 100 % kupnin od prodaj portfeljskih naložb RS v upravljanju DRS (SDH), 100 % dividend od naložb RS v upravljanju SDH in 100 odstotkov dividend od naložbe RS v Zavarovalnici Triglav.
• Do vključno leta 2020 bo sklad v ZPIZ vsako leto nakazal 50 milijonov evrov, nato pa se bo začela 20-letna doba akumulacije, v času katere sklad v ZPIZ ne bo nakazoval sredstev.
• Kot delovno vrednost sredstev sklada in zgolj za ponazoritev deloanja sklada jemljem knjigovodsko vrednost sredstev na dan 31.12.2017, in sicer 7.050 mio evrov oziroma 16,4% BDP iz leta 2017. Od tega 6.101 mio evrov iz naslova prenosa strateških in pomembnih kapitalskih naložb države, 868 mio evrov iz naslova vseh naložb Kada, razen portfeljskih, 40 mio evrov iz naslova letnega presežka prihodkov nad odhodki Banke Slovenije in 40 mio evrov iz naslova dviga DDPO za 1 odstotno točko.
• Po dobi akumulacije v trajanju 20 let bo sklad v ZPIZ vsako leto nakazoval 90 % prihodkov iz upravljanja lastnega premoženja (dividend). Ob upoštevanju izhodiščne vrednosti premoženja sklada v letu 2017, ki je znašala 7.050 mio evrov, ter primeru donosov v višini 3% in 5%, bi kapital demografskega rezervnega sklada v letu 2040 znašal okvirno 16,1 oziroma 24,3 milijarde evrov.

Tabela: Vrednost premoženja DRS in vrednost letnih plačil v pokojninsko blagajno ob 3% in 5% donosu od premoženja

Vir: SDH; lastn preračuni.

• Povprečna letna vplačila v pokojninsko blagajno pa bi v obdobju od leta 2040 do 2060 znašala okvirno 466 (ob 3 % donosu) oziroma 1.123 mio evrov (ob 5 % donosu).

Iz navedenega sledi, da bi Demografski sklad lahko pomenil ućinkovit način dolgoročnega nacionalnega varčevanja in plemenitenja državnega premoženja. Hkrati pa bi lahko zagotavljal zajetne transferje v pokojninsko blagajno, s katerimi bi lahko financirali njen primanjkljaj zaradi neugodnih demografskih razmer ali pa dodatne pokojnine vsem upokojencem.