Gospodarski program za obdobje po 1. juniju

Čas je za gospodarski program za obdobje po 1. juniju. Ne glede na to, ali bo prišlo do padca sedanje vlade in do predčasnih volitev ter kasnejšega oblikovanja vladne koalicije ali pa bo ta vladna koalicija zdržala še eno leto kuhanja v svojem lastnem soku, je potrebno oblikovati ekonomsko-politično alternativo. Treba je oblikovati resen alternativni gospodarski program, okrog katerega bo mogoče najti konsenz znotraj zmerne politične sredine ter se poenotiti o ključnih programskih ciljih za izhod iz recesije in za razvojni preboj v naslednjem gospodarskem ciklu. Program služi tako poenotenju okrog ključnih razvojnih ciljev ter mehanizmih za njihovo doseganje ter hkrati tudi pritisku na sedanjo koalicijo, da bo izvajala konsistentne ekonomske politike, dokler bo še na oblasti.

Ključna programska izhodišča so po mojem naslednja (10 izhodišč je vzeto iz programa, objavljenem v februarju letos):

  1. Ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanje za izhod iz recesije,
  2. Ustanovitev Infrastrukturnega sklada za financiranje ključnih infrastrukturnih projektov,
  3. Ustanovitev Demografskega sklada za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema,
  4. Preoblikovanje dela DUTB v Nepremičninsko-stanovanjski sklad,
  5. Ustanovitev Tehnološko-razvojne agencije in Tehnološkega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja in prestrukturiranje gospodarstva,
  6. Nadgraditev Podnebnega sklada za financiranje energetskega prehoda in doseganje podnebnih ciljev,
  7. Zdravstvena reforma za povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema,
  8. Zakonska podlaga za oblikovanje in financiranje učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe,
  9. Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, z elementi solidarnosti,
  10. Dopolnitve davčnega sistema in drugih podsistemov v smeri povečanja spodbud za aktivnost in večje pravičnosti,
  11. Preučitev uvedbe temeljnega (državljanskega) dohodka,
  12. Sprememba fiskalnega pravila (za obdobje po recesiji).

Poenotenje glede zgornjih programskih ciljev na politični sredini najbrž ni težko, saj vse stranke govorijo o njih. Hudič seveda leži v detajlih, vendar se je tudi o njih mogoče v tem vmesnem obdobju uskladiti in najti skupne imenovalce, zapisane v nekaj alinejah. Sploh, ker bo bodoča koalicija nujno sestavljena iz programsko sorodnih strank na politični sredini.

3 responses

  1. Vse lepo in prav, samo točko 6 bi bilo potrebno spustiti. Zakaj? Eden od razlogov je lepo prikazan v novem (spet) fenomenalnem Michael Moore-ovem dokumentarcu – Planet of the Humans (glej link na celoten film v spodnjem članku:

    https://www.zerohedge.com/health/leftists-fume-michael-moore-turns-fraudulent-green-movement-latest-movie

    Drug razlog (poleg že predhodno navedenih vseh znanstvenih razlogov) je gospodarska nuja. Ta je s katastrofo koronavirusa tako akutna, da vladam ne bo preostalo nič drugega kot, da se poslovijo od dosedaj učinkovitih, pa dragih nategov populacije. EU je že začela s tem, da je izločila zemeljski plin in nafto iz ukrepov povezanimi s fosilnimi gorivi:

    https://www.thegwpf.com/?utm_source=CCNet+Newsletter&utm_campaign=e21483e4be-EMAIL_CAMPAIGN_2020_05_04_11_16_COPY_01&utm_medium=email&utm_term=0_fe4b2f45ef-e21483e4be-36479821&mc_cid=e21483e4be&mc_eid=2c05be2c84

  2. Oprostite… pod 6. Točko je verjetno NADGRADITEV… LP Lukanc Vida in hvala za pošičjanje objav.

  3. Spoštovani g Damijan, tole je edini članek na temo strategije po 1. juniju, ki sem ga našel na spletu. Sem zelo zaskrbljen za našo prihodnost! Poskušal sem najti strategijo vlade RS kako naprej? Popolnoma sem se strinjal z začetnimi ukrepi vlade, ker se res ni dalo predvideti kako se bo zdravstvena situacija odvijala. Sedaj, ko se prvi val epidemije zaključuje pa so še vedno sprejeti ukrepi, ki omejujejo kolikor toliko normalno življenje. Škoda, ne samo ekonomska bo velika (družbena, socialna, zdravstvena…) in jo bo težko izmeriti. V katero statistiko bodo padli tisti, ki niso dobili ustrezne zdravstvene oskrbe, npr bolniki na nevrološki kliniki? Na srečo se je virus pojavil ob koncu prehladnega obolenja. Sedaj smo v relativno ugodni letni sezoni, kjer je raznih respiratornih obolenj relativno malo.
    Nikjer nisem zasledil kakšna je sploh epidemiološka strategija?
    Ena možnost je da počakamo cepivo – po vseh informacijah ne bo na voljo prej kot konec naslednjega leta. Ker si ne predstavljam, da bomo kot družba “preživeli” leto ali leto in pol takšnih omejitev, brez da se zruši celotni sistem
    Druga možnost je, da na NIJZ dopuščajo da bo virus izzvenel. V tem primeru bi morali to tudi jasno povedati, saj bi ljudje lažje prenašali omejitve in ne bi bilo potrebe po kolesarskih vožnjah okrog parlamenta. Osebno to možnost dopuščam kot zelo, zelo malo verjetno.
    Kot tretja možnost pa vidim hitrejše prekuževanje, kljub temu, da prekuženost nujno ne pomeni odpornosti. Seveda z ukrepi in nadzorom, ki ščitijo ranljivejše skupine, predvsem starejši in kronično oboleli.

    Mislim, da vlada igra defenzivno igro, zapravljamo naš bodoči denar in čakamo, kaj in kako se bo odvijalo drugod. Vidim le kup zmešnjave brez kakršne koli vizije. Ker če bi imeli vizijo in poskušali udejanjiti bi bilo potrebno PREVZETI ODGOVORNOST. Največ kar preberem pa je ugotavljanje kdo je levi ali desni, kdo in kaj je bil Tito, kakšni so medji, itn, skratka obup in princip “kruha in iger”, ne pa konsenz o naši prihodnosti.
    Sem danes gledal posnetke podzemne železnice v Parizu…. če bodo tam lahko nadzirali epidemijo ob masi ljudi, ki je izstopila iz vlaka, potem pa mi res ni več nič jasno o naših omejitvah. Sem v petek šel na atletski stadion – sem moral z masko, da koga ne okužim. To nima nič s izrazom “kmečka logika”, ki so ga ob prestavitvi ukrepov večkrat uporabili.

    Sprejeti so ukrepi, ki nekatere panoge vodijo v propad. Prvi paket denarja smo porabili, sicer verjetno ne najbolj učinkovito. Ne strinjam se s kupom ukrepov, kot so krizni dodatek za delavce, ki delajo od doma. Študenti, nekateri so res odvisni od svoje dela, pavšalno deljenje 150 EUR je brez haska. Moja hči, študentka medicine je bila 2 meseca na moje proračunu – doma. Pa je dobila še 150 EUR. Zakaj že? Zakaj so rabili upokojenci krizni dodatek? Ja, bil je začetni bonbonček, drugače ga ne morem razumeti.
    A ste že poskušali izračunati koliko milijonov EUR je direktne škode za vsak dan sprejetih ukrepov?

    Torej v odvisnosti od zgoraj navedenih možnosti, bo nekdo moral prevzeti odgovornost za ukrepe.
    Vlada je v nezavidljivem položaju! Če bo obdržala omejitve bo polom. Težko si predstavljam odprtje BTC-ja, Težko si predstavljam odprtje hotelov, skupne večerje v hotelski jedilnici. Prav rad bi vedel, koliko časa lahko preživi neka hotelska nastanitev, če bo imela v najboljših mesecih npr 50% zasedenost, s tem da je še vprašanje kakšno ceno na noč bodo lahko dosegli? Prav tako si ne predstavljam pouka v šolah in varstva v vrtcih. Žena je učiteljica in sem prebral navodila. Prav rad bi videl nekoga izmed piscev navodil, da jih v praksi izvede pri 6-8 let starih otrocih. Če pa sprosti vse skupaj in se pojavi virus pa bomo itak ljudje krivi, ker se nismo držali navodil o distanci ipd.

    Najbolj kar me skrbi pa je naslednja zima? Bomo zopet vse zaprli in ustavili? Od kje pa bomo dobili sredstva za pomoč. Saj sem danes prebral, da je naša vlada zelo pomagala (v % BDP) pri premostitvi epidemije, kako bo pa to naredila čez pol leta, če oz ko se pojavi drugi val?

    Zelo me zanima vaš pogled na celotno situacijo? Mene je optimizem zapustil…

%d bloggers like this: