Ponavlja se nam leto 2008. 15. septembra 2008 je kolapsnila banka Lehman Brothers, kar je finančne trge pahnilo v paniko in vsesplošno razprodajo. Še bolj pomembno pa je, da so v trenutku zamrznili medbančni trgi, kar je onemogočilo refinanciranje finančnim institucijam, posledično pa tudi bančnim strankam, kar je izzvalo največji kreditni krč in dolžniško krizo sodobnoega časa v razvitih državah.

Panika je bila vsesplošna. Razen v ZDA, kjer je FED pod vodstvom Bena Bernankeja bliskovito zagotovil bankam praktično neomejeno likvidnost po zelo nizki obrestni meri, odhajajoča Busheva administracija pa je že oktobra pripravila načrt za rešitev bank in zavaroalnic (bail-out) in ga tudi izvedla s hitrim podržavljanjem.

Le EU je mencala. Takrat, oktobra 2008, sem v Ljubljano povabil tedanjega prvega ekonomista Evropske komisije (EK) Vitorja Gasparja (kasneje je bil portugalski finančni minister, danes pa je na IMF), da predstavi ukrepe EK in EU kot celote proti veliki recesiji, ki se je obetala. Decembra 2008, ko je prišel, sem ga najprej peljal k tedanjemu finančnemu ministru Franciju Križaniču, nato pa smo na Ekonomski fakulteti imeli velik javni dogodek, kjer je Gaspar govoril o ukrepih EK, na okrogli mizi pa so naši visoki predstavniki diskutirali o potrebnih ukrepih za zajezitev krize. Vendar Gaspar ni povedal ničesar pomembnega. Ker ni imel ničesar za povedati. Razen uradnega odziva EK, kot ga povzemam spodaj:

Nadaljujte z branjem→

Tej Gonza in David P. Ellerman (Inštitut za ekonomsko demokracijo)

Virus COVID-19 ustvarja krizo tako za slovenska kot evropska podjetja. Največji udarec bodo občutila podjetja v potovalnem, turističnem in nastavitvenem sektorju, pa tudi v drugih panogah zaradi problemov v dobavni verigi. Lastniki podjetij se že oglašajo: »Vpliv virusa je tu, prihodki upadajo, pričakujemo lahko odpuščanja.«

Pomembno je, da se lastniki podjetij zavedajo vseh možnosti, ki so jim na razpolago. Rešitve morajo poskrbeti tako za njihova podjetja (jih obvarovati pred nepotrebnimi slučaji), prav tako pa morajo biti obzirna do blaginje delavcev, ki običajno težko premostijo začasen upad osebnih prihodkov.

Podjetja v lasti zaposlenih po vsem svetu slovijo tudi po veliki fleksibilnosti, ko se znajdejo v krizi likvidnosti. Namesto, da bi nižali stroške z nepotrebnim odpuščanjem delavcev, se zaposleni običajno uskladijo, da znižajo svoje dohodke do te mere, da podjetja preživijo udar kratkoročne ali srednjeročne krize. 

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Epidemija koronavirusa Covid-19 (KV) je zajela tudi Evropo, in to ni več samo problem geografsko in miselno oddaljene Kitajske. Lahko govorimo o pandemiji, ki bo oziroma je že zajela cel svet. Je samo še vprašanje tedna ali 10 dni, ko bo pandemija razglašena tudi za ostale evropske države.

V naši bližini je najhuje v Italiji, ostale evropske države ji z zamikom sledijo. Če si malo podrobneje ogledamo situacijo pri sosedih, so ugotovitve, ki jih podajam v nadaljevanju, zaskrbljujoče:

Nadaljujte z branjem→

Zelo zanimive so matematične značilnosti širjenja koronavirusa. Gre za eksponentno rast števila (ugotovljenih) okuženih v prvih 10-15 dnevih – z dnevno stopnjo rasti 33%! Število ugotovljenih okuženih se podvoji v prej kot 3 dneh. Nato se dinamika rasti upočasni.*

Vendar ne sama po sebi, pač pa zaradi zaščitnih ukrepov. Pri katerih pa je daleč najbolj učinkovit ukrep popolna karantena. Če zapreš dotoke virusa in zapreš žarišča, se virus ne more širiti naprej in izveni. Hkrati pa medicinske ustanove lažje tehnično in kadrovsko obvladajo situacijo in obolele. Velja si prebrati razumno in znanstveno podloženo razlago epidemiologa Igorja Rudana.

Nadaljujte z branjem→

Italijanski zdravnik Daniele Macchini iz bolnišnice v Bergamu opisuje dramo v bolnišnici v tednu, ko se je okužba s koronavirusom razširila. Zveni kot poročilo z vojne fronte. Se naši strokovnjaki in bolnišnično osebje zavedajo, kaj jih čaka čez nekaj dni?

1/ I may be repeating myself, but I want to fight this sense of security that I see outside of the epicenters, as if nothing was going to happen “here”. The media in Europe are reassuring, politicians are reassuring, while there’s little to be reassured of. #COVID19 #coronavirus

2/ This is the English translation of a post of another ICU physician in Bergamo, Dr. Daniele Macchini. Read until the end “After much thought about whether and what to write about what is happening to us, I felt that silence was not responsible.

3/ I will therefore try to convey to people far from our reality what we are living in Bergamo in these days of Covid-19 pandemic. I understand the need not to create panic, but when the message of the dangerousness of what is happening does not reach people I shudder.

4/ I myself watched with some amazement the reorganization of the entire hospital in the past week, when our current enemy was still in the shadows: the wards slowly “emptied”, elective activitieswere interrupted, intensive care were freed up to create as many beds as possible.

5/ All this rapid transformation brought an atmosphere of silence and surreal emptiness to the corridors of the hospital that we did not yet understand, waiting for a war that was yet to begin and that many (including me) were not so sure would ever come with such ferocity.

6/ I still remember my night call a week ago when I was waiting for the results of a swab. When I think about it, my anxiety over one possible case seems almost ridiculous and unjustified, now that I’ve seen what’s happening. Well, the situation now is dramatic to say the least.

Nadaljujte z branjem→

Kar ni uspelo Veliki recesiji, bo morda koronavirusu. Claudia Sahm, avtorica indikatorja recesije, predlaga Fedu, da v luči današnjega finančnega zloma (Črni ponedeljek ali “korona panika”) in grozeče recesije po globalnem širjenju strahu pred koronavirusom začne z akcijo helikopterskega denarja ljudem. Mehanizem je preprost:

• Fed kupi vladne obveznice in v istem znesku bankam odobri kredite,
• Banke najamejo kredite po negativni stopnji 1% (-1%), kar pokrije njihove administrativne stroške,
• Banke nato v roku 4 tednov denar razdelijo ljudem (500$ po glavi),
• Fed nato bankam odpiše kredit (če ga banke ne razdelijo, morajo kredit vrniti Fedu).

Preveč noro in preveč preprosto?

Tja, v norih časih živimo in še bolj nori nas najbrž čakajo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Vic o indijancih, ki nabirajo drva za zimo, najbrž poznate. Vseeno ga ponovim:

Jeseni so Indijanci vprašali svojega poglavarja, ali jih čaka mrzla in dolga zima.

Poglavar, ki se mu sicer ni sanjalo, kakšna zima jih čaka, pravi: “Pojdite v gozd in naberite drv, kolikor jih zmorete nesti!”

Ko odidejo, gre do najbližje govorilnice in pokliče vremenoslovce: “Kakšna zima nas čaka,” vpraša.

Vremenoslovec mu pravi: “Očitno zelo mrzla!”

Poglavar se vrne in reče plemenu: “Naberite še več drv, ker bo res huda zima.”

Nato spet kliče vremenoslovce: “Ste prepričani, da bo huda zima?” 

Vremenoslovec ga pomiri: “Zagotovo. Vsi znaki kažejo tako.” 

“Kateri znaki,” je radoveden poglavar.

Vremenoslovec: “Indijanci nabirajo drva kot nori.”

No, podobno je z napovedmi gospodarstvenikov o gospodarski klimi, ki jo z anketo zbira statistični urad, vsi pa jo nato uporabljajo kot neke vrste napoved bodočih gospodarskih gibanj.

Nadaljujte z branjem→

V Mednarodnem denarnem skladu so se tokrat potrudili in dali nekakšna priporočila državam, kako z ukrepi fiskalne politike pomagati pri zajezitvi širitve corona virusa in kako finančno pomagati prebivalcem in podjetij, da bodo lažje in s čim manj narodnogospodarske škode prevetrili obdobje epidemije. V bistvu gre za tri vrste ukrepov (več spodaj):

1. Vlade morajo financirati ukrepe za spremljanje, prevencijo pred in kontrolo nad širjenjem virusa,
2. Vlade morajo pravočasno in ciljno z denarnimi transferji pomagati prebivalcem in podjetjem, ki so najbolj prizadeti (denimo dodatki k plačam tistim, ki so ostali doma, začasni ali trajni suspenz plačila davkov tistim, ki ne morejo plačati itd.)
3. Zagotovitev nadaljevanja poslovanja prek zagotavljanja vseh ključnih javnih storitev prebivalcem in podjetjem (v e-obliki).

Kot vidite, se je IMF izognil fiskalnemu stimuliranju gospodarstev, o čemer razmišljajo evropski finančni ministri. Vendar to še pride, če se bo virus res razširil v epidemijo in če bodo zaradi tega zastala gospodarstva. Italija se zdi najbolj prizadeta in bo potrebovala največji stimulus.

(čeprav seveda zaenkrat ne vemo, ali bi bila škoda manjša ali večja, če italijanska vlada ne bi tako odločno ali radikalno ukrepala z zaprtjem nekaterih mest in zdaj še regij. O tem bodo sodile zgodovinske primerjalne analize).

Nadaljujte z branjem→

• The Deadliest Virus Ever Known: Spanish flu epidemic – Malcolm Gladwell
• Coronavirus Incubation Period – Worldometer
• Corona-Hype – Wolfgang Wodarg
• Falsehoods can spread and mutate as easily as a virus – Tim Harford
• Momento Mori – Unpopular Thoughts on Corona Virus – Craig Murray
• Economics in the Time of Covid-19 – VoxEU
• Fiscal Policies to Protect People During the Coronavirus Outbreak – Vitor Gaspar & Paolo Mauro (IMF)
• Thomas Piketty’s ‘Capital and Ideology’: Scholarship without solutions – Raghuram Rajan

Moj predlog za preoblikovanje fiskalnega pravila v Sloveniji bi bil naslednji. Prvič, dovoljeni neto javni izdatki za investicije se določijo v višini 3 do 4 odstotke BDP. Ti javni izdatki morajo imeti za protiutež v bilanci stanja države povečana sredstva (infrastruktura), slednja namreč povečujejo premoženje države in produktivnost.

Drugič, ta dovoljeni znesek izdatkov za investicije se lahko poveča za odstotek presežka v tekočih izdatkih proračuna.

Tretjič, zgornja meja izdatkov za naložbe se prilagodi navzdol, če strošek novega dolga preseže 5 odstotkov.

Četrtič, pri izračunu fiskalnih učinkov se upoštevajo neposredni in multiplikativni učinki naložb v prihodnjih letih.

Petič, izpolnjevanje fiskalnega cilja se določi znotraj časovnega obdobja pet let s toleranco plus/minus 1 odstotek BDP, s čimer se omogoči prilagajanje fluktuacijam v gospodarskih ciklih.

Šestič, fiskalno pravilo se začasno suspendira v primeru kriznih (letni padec BDP za več kot 2 odstotka) in izjemnih razmer.

Več v današnjem Dnevniku