Vic o indijancih, ki nabirajo drva za zimo oziroma kako dobre so ocene gospodarstvenikov kot napovedi bodočih gospodarskih gibanj

Bine Kordež

Vic o indijancih, ki nabirajo drva za zimo, najbrž poznate. Vseeno ga ponovim:

Jeseni so Indijanci vprašali svojega poglavarja, ali jih čaka mrzla in dolga zima.

Poglavar, ki se mu sicer ni sanjalo, kakšna zima jih čaka, pravi: “Pojdite v gozd in naberite drv, kolikor jih zmorete nesti!”

Ko odidejo, gre do najbližje govorilnice in pokliče vremenoslovce: “Kakšna zima nas čaka,” vpraša.

Vremenoslovec mu pravi: “Očitno zelo mrzla!”

Poglavar se vrne in reče plemenu: “Naberite še več drv, ker bo res huda zima.”

Nato spet kliče vremenoslovce: “Ste prepričani, da bo huda zima?” 

Vremenoslovec ga pomiri: “Zagotovo. Vsi znaki kažejo tako.” 

“Kateri znaki,” je radoveden poglavar.

Vremenoslovec: “Indijanci nabirajo drva kot nori.”

No, podobno je z napovedmi gospodarstvenikov o gospodarski klimi, ki jo z anketo zbira statistični urad, vsi pa jo nato uporabljajo kot neke vrste napoved bodočih gospodarskih gibanj.

Poleg številčnih podatkov o gospodarskih gibanjih, statistika že od leta 1995 zbira tudi podatke o poslovnih tendencah. Gospodarstveniki mesečno izpolnjujejo ankete o gospodarskih gibanjih, zaupanju in pričakovanjih in ti podatki se potem obdelajo in objavljajo kot kazalniki gospodarske klime oz. zaupanja. Te kazalce praviloma razumemo kot nekakšno napoved, v katero smer se nagiba gospodarstvo in posebno, kadar so pričakovanja nizka, se to pogosto interpretira kot napoved poslabšanih rezultatov in razmer.

A primerjava teh kazalcev z dejanskim gibanjem gospodarske aktivnosti pokaže, da ti kazalci (mnenja gospodarstvenikov) kažejo samo trenutni položaj gospodarstva, nikakor pa niso neka napoved bodočih trendov. Potrjujejo samo to, kar že kažejo tekoči podatki o gibanju npr. industrijske proizvodnje, izvoza ali BDP, ne pa tega, ali lahko v naslednjih mesecih pričakujemo upad gospodarske rasti ali njeno zviševanje. Mnenja gospodarstvenikov torej ne moremo uporabiti kot nekega signala, ali se bodo gospodarski trendi zopet obrnili navzgor ali upadali še naprej, le da tekoče gibanje zaznajo nekaj prej kot statistika izračuna višino BDP kot najbolj običajnega kazalca gospodarske aktivnosti.

To soodvisnost ali morebitno napoved smo preverjali  s primerjavo mesečnih kazalcev zaupanja gospodarstvenikov (poslovnih tendenc) s podatki o dejanskih gibanjih gospodarske aktivnosti. V ta namen smo upoštevali realne spremembe BDP, pri čemer pa smo te podatke deloma prilagodili. Vemo, da najbolj pogosto spremljamo podatke o rasti BDP glede na enako obdobje preteklega leta. Gledamo torej kvartalna gibanja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, da se s tem izognemo sezonskim nihanjem. Seveda pa je ta podatek zaradi tega močneje usmerjen v preteklost oz. odvisen tudi od osnove, torej od gibanj v preteklem letu.

Za primerjavo tekočih gibanj gospodarske rasti s kazalci zaupanja gospodarstvenikov je zato bolj primerno pogledati tekoče spremembe BDP, torej v primerjavi s preteklim obdobjem. To seveda zahteva izločitev vpliva sezone in koledarja, kar seveda ni tako točno, a nujno za tokratno primerjavo. Dodatno pa smo kvartalne spremembe pogledali še kot mesečna gibanja. Če je bial v zadnjem kvartalu v primerjavi s prejšnjim gospodarska rast 2 % (vse preračunano na letni nivo zaradi lažje predstave), v prejšnjem kvartalu glede na predprejšnjega pa npr. 5 %, smo to znižanje rasti linearno razdelili po mesecih (torej 5, 4, 3 in 2 %). Gre seveda za približek, a te podatke lahko potem primerjamo z mesečnim kazalcem gospodarske klime.

Ker kazalec gospodarske klime (zaupanja) kaže predvsem tekoča gibanja in kratkoročna pričakovanja, je ta kazalec praviloma najnižji konec leta, saj je gospodarska aktivnost v povprečju najnižja v prvih mesecih leta. Gospodarstvenike najbolj skrbi kakšen bo začetek leta, v pomladanskih mesecih pa so pričakovanja vedno višja. Mesečni podatki obeh kazalcev (realna rast BDP, kazalec zaupanja v predelovalni industriji) so prikazani v prvem grafikonu.

Z rdečo črto je prikazano tekoče gibanje BDP glede na pretekli kvartal, pri čemer so stopnje preračunane na letni nivo (desna skala). Poznamo močan upad v mesecih po krizi leta 2008, začasno okrevanje in potem še drugi padec v letih 2011-2012. Sledilo je obdobje dokaj visoke rasti, ki pa se je z začetkom leta 2018 pričela zniževati in se trenutno giblje okoli 2,5 % na letnem nivoju. Dodani so kazalci zaupanja v predelovalni industriji na način kot jih spremlja statistika (leva skala).

Gosp-klima-1

Za boljši vpogled v trende, smo mesečna nihanja  potem ublažili z izračunom 6-mesečnega drsečega povprečja, ti trendi pa so prikazani na drugi sliki. Na njej se precej lepše vidi, kako se kazalec zaupanja v gospodarstvu giblje več ali manj v podobni smeri in času, kot jih potem pokažejo dejanski izračuni gospodarske rasti ali upada. Ocen gospodarstvenikom torej ne moremo razumeti kot neke napovedi, temveč bolj oceno (potrditev) trenutnih razmer.

Gosp-klima-2

Značilno je celo nekaj drugega. Prvič, ocene zaupanja v času izboljševanje gospodarskih razmer praviloma “zamujajo”. Čeprav se je v nekem obdobju obseg dodane vrednosti (BDP) že začel povečevati, so ocene gospodarstvenikov v prvih mesecih po obratu gospodarske aktivnosti, še vedno previdne. To kaže modra črta (zaupanje), ki je po ponovnem okrevanju gospodarstva v dveh obdobjih (od sredine leta 2009 in začetka leta 2013) zaostajala za rastjo BDP (rdeča črta). Kot so pokazali naknadni izračuni, je v teh mesecih BDP že pričel naraščati, gospodarstveniki pa so bili še vedno črnogledi. Njihove ocene torej niso kazale na preobrat gospodarskih gibanj, vsaj ne v takšni meri, kot se je ta že dogajal.

V obdobjih upada aktivnosti oz. zniževanja rasti ali upadanja BDP tega zamika ni bilo, še manj vnaprejšnjega pričakovanja. Dejansko so gospodarstveniki zaznali upad gospodarske aktivnosti šele, ko je ta nastopila in nič prej. Ocene razmer so se poslabševale dokaj usklajeno z dejanskim upadom.

In drugič. Pričakovanja gospodarstveniko so običajno nekoliko bolj ekstremna od dejanskih podatkov. V dobrih časih so običajno nekoliko bolj optimistični, v času ohlajanja oziroma krize pa običajno nekoliko bolj črnogledi.

Pri obeh učinkih gre seveda za učinek psihologije in črednega obnašanja, ki velja za večino človeških dejavnosti. Sploh pa denimo na borzi. V dobrih časih se vsi želijo priključiti in participirati na trendu rasti ter tako še dodatno polnijo borzni balon, v slabih časih pa se razbežijo in so nato še precej časa bolj depresivni kot aktualna gospodarska gibanja.

Nekaj pojasnil pa terja aktualno obdobje. Kljub zadnjemu podatku o le 1,7-odstotni  rasti BDP v četrtem lanskem kvartalu glede na isti kvartal leta 2018, gre trend na sliki celo nekoliko navzgor. To je posledica tega, da je bila rast zadnja dva kvartala za 0,4 % oz. 0,8 % višja kot v kvartalu pred tem (izločeni vplivi sezone), medtem ko se BDP v II. kvartalu glede na prvega ni povečal. Medkvartalna rast se je torej v zadnjem obdobju vseeno zvišala in to kaže trend na sliki. Kazalnik zaupanja v predelovalni industriji pa je zadnje mesece dokaj nizek, neobičajno nižji od trenutno objavljenih gospodarskih rezultatov.

Glede na dogajanja v preteklih letih, to ne pomeni nujno tudi dejanskega upada (ob prehodu v novo leto je gospodarska klima praviloma vedno nižja). Res pa je, da smo se znašli v dokaj neobičajnih svetovnih gospodarskih razmerah, tako da je realno pričakovati nadaljnje upadanje gospodarske aktivnosti. Vseeno pa še vedno velja ugotovitev, da ta kazalec zaupanja ni nek značilen pokazatelj bodočih gospodarskih tokov, temveč odraža samo reakcijo na trenutne razmere v ekonomiji.

Za konec poglejmo še eno primerjavo, in sicer kakšna je povezava med kazalcem gospodarske klime in gibanjem investicij (rast BDP iz naslova investicij v osnovna sredstva). Zaradi večjih nihanj je pri investicijah trendna črta v obliki 12-mesečega povprečja. Tu so gibanja morda bolj pričakovana, saj so načrtovana. Investicijske odločitve niso nikoli od danes na jutri in kot vidimo iz slike, sledi porast ali upad naložb kazalcu gospodarske klime (ter tudi gibanju celotnega BDP) z dva- do triletnim zamikom. Ko se razmere izboljšujejo, traja dve ali tri leta, da se gospodarstveniki odločijo za večje naložbe – tudi če je vmes prišlo že do preobrata. Večje naložbe v 2014 so najbrž posledica začasnega izboljšanja razmer v 2011 in enako velja tudi za naložbe 2017/2018 po izboljšanju klime 2014/2015. Velja pa tudi obratno. Upad v 2013 se je odrazil v nižjih naložbah 2015/2016, čeprav je bil takrat gospodarski trend obraten ali npr. v 2010.

Gosp-klima-3

Da torej sledijo naložbene aktivnosti gospodarstva kazalcem gospodarske klime s precejšnjim zamikom, je vsekakor pričakovano in po prikazanih podatkih tudi dokaj značilno. Če pa poskušamo na osnovi ocen gospodarske klime predvidevati bodoča gibanja v ekonomiji, pa nam ti kazalci ne povedo veliko. Vsakomesečne ocene gospodarstvenikov samo potrjujejo to, kar se v tistem času z ekonomijo tudi dejansko dogaja – ali se krepi ali upada. Zanimive in uporabne so mogoče edino v smislu, da so ti podatki kak mesec ali dva prej kot statistični urad izračuna BDP, vsekakor pa niso bile nek pokazatelj, kaj nas čaka čez na primer pol leta.

Toliko o (Lucasovih) racionalnih pričakovanjih dobro informiranih agentov, ki se sistematično ne motijo in v povprečju natančno predvidijo (zadanejo) bodoča gospodarska gibanja. Kot vidimo, gre bolj za (Keynesove in Schillerjeve) živalske nagone, ki reagirajo na aktualna gospodarska gibanja.

%d bloggers like this: