3 responses

  1. https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/sph/ide/gida-fellowships/Imperial-College-COVID19-NPI-modelling-16-03-2020.pdf?fbclid=IwAR3cBeGiyWOuHjjaKPQadZ7cFnf6rJqrfb-woyT1KcoxUiUzz49Y4i_sYgc

    Jpd, tvoj post na temo devil’s pacta je vrhunski in škoda, da sedaj to kvariš s temi zarotami in 2x Mojco…Se absolutno strinjam s tabo!!!

    Virusa brez kvalitetnega cepiva in to v zadostni količini ali herd immunityja ne moremo potamaniti. Pri R0=2 je ta imuniteta 50%-na, če pa je R0 večji (predpostavke sežejo do 3,5) se tudi ta odstotek primerno poveča. In če pogledamo trenutne ITA podatke, je tam danes 53.578 kejsov uradno potrjenih…in če jih pomnožimo z deset, kar naj bi bil pravilen faktor, da dobimo realno sliko, izvemo da v ITA ni okužene še niti 0,1% vse populacije. Looong way to go…

    In če si pogledamo zgornji link s simulacijimi scenarijev, človeštvo v tem času (18 mesecev teme, Nemci trdijo, da je lahko tudi 2 leti) pade v kameno dobo z vsem kar spada zraven. v neki točki bo družba verjetno sprejela scenarij kot si ga opisal. Do takrat pa se bodo zdravstveni sistemi maksimalno nabildali in naštudirali bomo karantene za starejše, da bo nepotrebnih smrti čim manj…

    • “The major challenge of suppression is that this type of intensive intervention package – or something equivalently effective at reducing transmission – will need to be maintained until a vaccine becomes available (potentially 18 months or more) – given that we predict that transmission will quickly rebound if interventions are relaxed. We show that intermittent social distancing – triggered by trends in disease surveillance – may allow interventions to be relaxed temporarily in relative short time windows, but measures will need to be reintroduced if or when case numbers rebound.”

      18 mesecev? Pa si avtorji predstavljajo kaj se bo zgodilo z ekonomijo v 18 mesecih? Intermittent social distancing? Žal ekonomija ne more delovati na on/off za nekaj tednov ali mesecev. Globalne verige so integrirane in ne moreš jih kar tako ustaviti brez posledic za druge.

      Si nekdo lahko predstavlja, da če Slovenija uvede popolno ustavitev svoje avtomobilske industrije, se avtomobilska industrija v Nemčiji ustavi!!! Trajalo bi dolge mesece preden bi lahko kompenzirali izpad iz tako male proizvodne lokacije kot je Slovenija!

      Razumem paniko na začetku in posledično zaprtje, ampak intermittent social distancing za cele države v letu in pol? Naj mi nekdo razloži kako lahko družba preživi vse to. Pa ne pozabimo, da lahko v enem letu virus mutira (kar koronavirusi in vsi druge vrste virusov redno počnejo) in cepivo, ki smo ga pripravljali eno leto ne bo prijelo na nov sev virus-a. Bomo ponovno vse zaprli? Ali bomo raje investirali v primerjavi nesorazmerno majhen del denarja, ki bo šel za sanacijo posledic (beri:da se nam ne zruši ekonomija) v prilagoditev zdravstvenega sistema in selektivno zaščito ranljivih delov populacije.

      Coleman lepo pove, da se je v obdobju neoliberalizma število postelj na intenzivnih zmanjšalo za polovico. Strošek vzdrževanja teh kapacitet je infinitizemalno majhen v primerjavi z “rešitvenimi” injekcijami, ki jih bo zahtevalo zdravljenje gospodarstev.

      Kot je že lepo povedak Ioannides, na nekoliko drugače način pove prof.Epstein

      https://reason.com/video/dont-expect-millions-to-die-from-coronavirus-says-richard-epstein/

      , s samo statisko (predpostavkami) skrajnih scenarijev je nekaj že v osnovi narobe.

      Vsi gledamo katastrofične scenarije, nihče pa ne testira predpostavk na katerih so narejeni.

      • Tole so zmodelirali skupaj zdravniki in matematiki, nihče se ni ukvarjal z ekonomijo. Se bo pa nekdo na osnovi teh krivulj in zaključkov sedaj definitivno moral tudi s tem…

        Veliko se govori o podhranjenih zdravstvenih sistemih. Ga ni na svetu likvidnega, ki bi zdržal takšen virus (prof. Ihan ga je super opisal v sobotnem Delu). Tokrat kronično manjka respiratorjev, pri naslednjem bo morda dializnih aparatov. V inžiniringu se pri projektiranju pojavljajo izrazi kot so “stoletni žled” ali “stoletni veter”, nekje je pač potrebno potegniti črto…

%d bloggers like this: