Varne le volitve s tehnologijo 19. stoletja?

Pred mnogo leti sva se z Andrejem Mertljem navduševala nad digitalnimi volitvami. Takrat je le nekaj posameznikov, tudi Marko Golob, bilo kritičnih glede te ideje, predvsem iz vidika varnosti. Danes, na podlagi izkušenj z različnimi hekerskimi vdori, manipulacijami podatkov, pa tudi nezanesljivostjo same tehnologije, sem bistveno manj navdušen nad temi tehnološkimi idejami. Res ni modro našega demokratičnega izražanja prepustiti v roke tehnologiji. Da se s tem prepustimo muhavosti tehnologije, je še najmanjši problem. Mnogo večji problem je, da ima nekdo vpogled v naše volilne preference, in naprej, da lahko nekdo naše glasove poljubno zmanipulira.

Tako kot ni pametno prepustiti vožnje avtomobila računalniški aplikaciji. Avtonoma vozila so podobna bedarija, vendar izjemno nevarna. Si predstavljate, da pride do izpada satelitskega signala ali da nekdo vdre v sistem in povzroči vsesplošen prometni kaos?

3 responses

  1. Hvala za opombo.

    Stvar je bistveno bolj resna kot si ljudje predstavljajo. Pa ne, da se na volitvah tudi prej ni goljufalo. Ampak to je zahtevalo, da se angažira v prevaro relativno veliko ljudi. In čim so vpleteni ljudje, več kot jih je, večji je riziko.

    “With so much pressure on knowing the result instantly, we leave ourselves open to fraud as this instantaneous computerized tabulation is very vulnerable to tampering as was seen in this PBS news article here.

    Maybe for once American citizens need to learn elections require the ballots to be counted and results verified, and that it is sometimes a long process. One that is never completed on election night.

    I have worked the elections for many years in the field. The most disappointing thing is to come home on election night in California and have the election be already called and a winner selected, while just fifteen minutes before I saw tens of thousands of ballots waiting for a truck to pick up the ballots at a collection center and take them for counting at the Registrar of Voters office.”

    Glej:

    https://www.veteranstoday.com/2017/12/01/re-posted-for-data-of-the-2016-election-investigation/

    https://web.archive.org/web/20161123064437/http://www.pbs.org/newshour/updates/heres-how-hackers-could-mess-with-electronic-voting/

  2. Sama sem bila zadržana nad digitalnimi volitvami že takrat, ko se je na veliko spraševalo, zakaj nimamo e-volitev, tako kot Estonci.

    Namreč, če gledamo s socialno-antropološkega vidika, ljudje moramo imeti neke rituale, ker nas povezujejo kot skupnost. In zlasti pri volitvah, kjer pa gre po definiciji za to, da se povežemo s skupnostjo in odločamo o tem, kako bomo živeli in kdo nas bo zastopal, je element rituala nujen. Tudi spada v sklop oblikovanja državljana to, da greš takrat, ko je otrok polnoleten, skupaj z njim, ko gre prvič na volitve in da si kot družina ta trenutek zapolnimo. Pa recimo v ta ritual spada tudi to, da prideš na volišče in je tam volilna komisija in imajo na mizi škatlo Domačice (ali pa vsaj lincerje). Jaz imam volišče v prostorih osnovne šole in volimo v razredu prvošolčkov in je tako simpatično, ko volilna komisija sedi na tistih majhnih stolih in ….ne, dragi moji, tega ne bom počela preko app-a.
    Preko app-a lahko čisto vsak dan klikam svoje volilne preference na forumih, pa prijazno odgovarjam agencijam, ki delajo sondaže, toda svoj izbor hočem izvesti s kulijem in na papirju in hočem videti, kako je šel moj volilni listič v skrinjico.

    Če se oddaljim od svoje izkušnje na malo večjo množico dejstev, ki kažejo, da ljudje kažejo določene rezerve: Ob uvajanju dodatnih plačilnih poti (mobilno bančništvo, plačevanje čez operaterje plačilnih storitev, ki niso banke ipd) je bila predpostavka (predvsem v bankah), da bodo uporabniki s tem, ko bodo začeli uporabljati nove načine plačevanja, hkrati tudi prenehali s starimi načini, torej, da bo nova storitev nekako pojedla staro. Pa se to ni zgodilo v taki meri, kot se je pričakovalo. Ljudje še vedno uporabljajo tako starejše načine plačil, kljub temu, da imajo na voljo tudi novejše. Kdor je toliko funkcionalno pismen, da zna uporabljati app-e, se hkrati vendarle zaveda, da bo s tem izpostavil svoje druge preference različnim upravljalcem podatkov, ki pa bodo ali pa ne bodo ustrezno hraili teh podatkov. In se zavedajo, da to, da ves čas puščamo sledi od tega, katere strani si ogledujemo, do tega, kje smo bili, ko smo si kaj ogledovali in kje smo bili, ko smo plačevali položnico – da to je pa vseeno prevelika izpostavljenost in da je imel Orwell prav.

    Tudi po izkušnji s Cambridge Analytica je – vsaj na evropskem prostoru – zavedanje, da tehnologija zbiranja podatkov resno ogroža procese demokratičnega odločanja ljudi, močnejše in smo pri tem bolj previdni.

    In, last but not least, etimologija besede demokracija (demos-kratein) govori o tem, da vlada ljudstvo. Ljudstvo pomeni skupnost. Skup atomiziranih posameznikov, ki doma čez svoj app nekaj pošiljajo, ni skupnost.
    Vladavina ljudstva je, konec koncev, eden od stebrov zahodne civilizacije, In ta steber je, da ne bi kdo po nemarnem pozabil, nastal na Balkanu.
    Vladavina ljudstva pa predpostavlja stike in druženje ljudi. Ni to vedno najbolj bleščeče delovanje, ampak boljšega še nismo našli. Tudi zgodovinski pregled in pregled aktualnega dogajanja pokaže, da ljudstvo potrebuje stike in druženje za politične teme. In če pogledamo zahteve gibanj za varovanje podnebja; res je, skozi socialna omrežja in aplikacije se srečujemo, ampak na koncu se vzameta papir in svinčnik in se naredi transparent. Tudi Greta je začela svoj protest s kartonom in flomastrom. Nekatere stvari nikoli ne gredo iz mode.

  3. Tale post se pa ne bo dobro postaral:
    “Tako kot ni pametno prepustiti vožnje avtomobila računalniški aplikaciji. Avtonoma vozila so podobna bedarija, vendar izjemno nevarna. Si predstavljate, da pride do izpada satelitskega signala ali da nekdo vdre v sistem in povzroči vsesplošen prometni kaos?”
    Se vidi da se staraš in spreminjaš v tehnofoba.

    Tehnološki vidik digitalnih volitev ni problematičen. Kdor pozna področje enkripcije ne vidi problemov z varnostjo teh sistemov. Obstajajo enkripcije, ki jih ni mogoče razbiti (v doglednem času). Seveda je tu vprašanje, če obstaja želja po takšni enkripciji. Tako iz strani države kot korporacij (primer Iphone Apple vs. FBI).

    Sam sem za digitalne volitve, vendar, z nekaj varovalkami. Torej, digitalne volitve ne bi smele biti enostavna aplikacija, s katero bi lahko izbral kandidata v nekaj sekundah (med reklamami nogometne tekme Real vs. Zavrč, med poslušanjem svojega najljubšega banda na YT, ali deljenja Likov na FB.)
    Tako kot sprehod do volišča bi morale digitalne volitve oz. app imeti nek Timeout za premislek (prikaz stališč kandidatov, primerjava, itd.). Na podlagi tega bi volivec izbral kandidata.

    Po drugi strani pa… zakaj bi se obremenjevali z digitalnimi volitvami. Ni več daleč dan (no ja, še kakih 20 do 30 let), ko nam bo vladal pravični prosvetljeni absolutizem na čelu z General AI ali pa kakšnim posrednim agentom (da, ne bo preveč strahu s strani tehnofobov). 🙂

%d bloggers like this: