• Whither Central Banking? – Lawrence H. Summers & Anna Stansbury
• Hegel on labor and freedom – Understanding Society
• Uwe Reinhardt on High US Health Care Costs – Tim Taylor
• Yield-Curve Inversion and the Agony of Central Banking – Uneasy Money
• From Voodoo Economics to Evil-Eye Economics – Paul Krugman
• Offshoring and the decline in US manufacturing employment – VoxEU
• Too much inequality impedes support for public goods – Eurekalert
• Trump’s Cross of Gold – Barry Eichengreen
• America’s Superpower Panic – J. Bradford DeLong
• The World Has a Germany Problem – Paul Krugman
• Alfred Marshall in 1885: “The Present Position of Economics” – Tim Taylor
• When it Comes to Exporting (Manufactures), Europe is now the one from Mars – Brad Setser
• On Designating China as a Currency Manipulator… – Brad Setser
• The trade deal fetish – Stumbling and Mumbling
• How Sweden became more entrepreneurial than the US – VoxEU

Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko jw iz ekonomskega vidika seveda popolna in notorično škodljiva bedarija. Prizadela bo vse, tako Kitajsko kot ZDA, tako kitajska kot ameriška podjetja, tako kitajske delavce kot ameriške. Zraven pa še vse ostale države, ker se bodo porušile globalne verige vrednosti, v kateri sodelujejo podjetja iz desetin držav in ker se upočasnjuje dinamika rasti svetovne trgovine ali celo zmanjšuje, kar bo pripeljalo novo recesijo. In če se bo trgovinska vojna intenzivirala, se bo nadaljevala prek valutnih vojn in na koncu prek vojaških spopadov.

Ne glede na to notorično škodljivo bedarijo, pa Trumpova logika trgovinske vojne nosi neko zrnce soli. Če je Trumpov namen prisiliti ameriška podjetja, ki so prenesla proizvodnjo in / ali sestavljanje izdelkov iz ZDA na Kitajsko, da proizvodnjo / sestavljanje relocirajo nazaj v ZDA, vsaj en del tega početja ni povsem brez ekonomske logike. Namreč, kot ilustracijo si poglejte spodnjo stroškovno strukturo proizvodnje iPhona (podobno velja za novejše iPhone, iPade, prenosne računalnike itd.), Apple pri proizvodnji iPhonov dela debelo maržo okrog 70%, na Kitajskem pusti le 8 dolarjev (okrog 1% vrednosti aparata) za sestavljanje, preostanek gre ostalim dobaviteljem komponent, softverja in logistom. Torej, če bi Trumpu s 15% ali 25% carinami uspelo Apple “prepričati”, da zapusti kitajski FoxConn City, bi se Applu splačalo iPhone sestavljati kjerkoli. Tudi če bi za sestavljanje aparata plačal 50 namesto 8 dolarjev, bi dosegal debelo maržo.

Nadaljujte z branjem→

Učbeniška trgovinska vojna…,

… ki posledično seveda vodi v smer popolne avtarkije. V kateri sicer nihče nima občutka, da ga partnerji kradejo in ropajo pri belem dnevu, so pa vsi bolj revni. In če greste pri tem dovolj daleč, pridemo do tega, da vsak zase doma, v individualnem gospodinjstvu, proizvaja vse, kar potrebuje za preživetje.

Nadaljujte z branjem→

Današnja neprikrita simpatija predsednika vlade Marjana Šarca do jedrske energije kot dolgoročno stabilnega in stroškovno ugodnega vira energije ter zelena luč za nadaljevanje postopkov načrtovanja gradnje drugega bloka NEK je (končno) korak v pravo smer. Dosedanje vlade so desetletja mencale in odlašale z odločitvijo v strahu pred javnim mnenjem. Upajmo, da bo ta vlada resnično zagnala projekt gradnje NEK2.

In, hm, v spodnjem posnetku Šarčevega javnega nastopa je seveda težko ostati ravnodušen ob Šarčevi metafori glede nauka nemškega zapiranja jedrskih elektrarn po nesreči v japonski Fukušimi:

“… ni prava pot, da če se je sosed z avtom zaletel, da boš še ti svoj avto prodal, samo zato, da ne bo prišlo do nesreče…”

Nadaljujte z branjem→

John Case

(Prevod: Tej Gonza)

Večina progresivnih ekonomistov razmišlja znotraj meja kapitalizma. Zavzemajo se za višje minimalne plače ali spodbujajo bolj strogo regulacijo gospodarstva. Redko pa pod vprašaj postavijo temelj vsakega ekonomskega sistema: lastništvo in nadzor podjetij.

Socialisti v preteklosti niso naredili te napake, tudi v Ameriki ne. Zavzemali so se za nacionalizacijo sredstev produkcije. Komunistične države so to idejo v celoti uresničile, nekatere zahodne države pa so nacionalizirali samo določene industrije. Vseeno pa je nacionalizacija redko dosegla tisto, česar so si reformisti želeli. T.i. komunistične države so se običajno izjalovile v avtoritativno represijo z neučinkovitim državnim planiranjem, industrije v državni lasti na »zahodu« pa so se prav pogosto utapljala v neučinkovitosti in korupciji.  

Kljub ponesrečenemu poskusu socialistov na vprašanje lastništva in nadzora gospodarskih družb ne smemo pozabiti. Ljudje, ki si lastijo podjetja, ali pa tisti, ki jih vodijo v imenu lastnikov, se odločajo kam in koliko investirati. Odločijo se koliko ljudi bodo najeli, kakšne bodo metode menedžmenta kako bo urejeno delovno okolje za zaposlene ter, do velike mere, koliko bodo delavci plačani. Vse te odločitve pa pravzaprav določajo, komu služi gospodarstvo.

Nadaljujte z branjem→

… fašeš celo zmešano Ameriko, razdeljeno na dva pola, v tvoj zasebni račun. Sporočila cele zmešane Amerike, razdeljene na dva pola, ti zasipajo tvoj zasebni tviter račun kot serijski tornado. Od dela Amerike, ki ga mara in dela Amerike, ki ga sovraži.

Zadnje dni je finančno-blogersko sceno zaintrigirala hitra rast cene 100-letnih avstrijskih obveznic. Z njo se je lani trgovalo po ceni med 105 in 115, kar je že sama po sebi perverzija, toda letos aprila je cena poskočila na 130, junija na 160, sredi avgusta pa je prebila že ceno 210.

Zakaj bi kdo pri zdravi pameti kupoval državno obveznico s tako veliko izgubo (in tako velikim tveganjem)?!

Nadaljujte z branjem→

• How should academic economics cope with ideological bias – Simon Wren-Lewis
• Nostalgia for a past that never was; Part 1 review of Paul Collier’s “The future of capitalism’ – Branko Milanovic
• China Tries to Teach Trump Economics – Paul Krugman
• The Peterloo paradox – Chris Dillow
• From Trump Boom to Trump Gloom – Paul Krugman
• Will we get No Deal because Brexiters want it more? – Simon Wren-Lewis
• Useful Idiots and Trumpist Billionaires – Paul Krugman

Glede na to, da si zadnje dneve glih izpolnjujem glasbene želje. Smashing Pumpkins z eno najlepših ljubezenskih pesmi, ki pa jo morate poslušati zelo na glas, Najbolje. na koncertu. …je pa tudi res, da tale poetika in pick up nista za vsakogar.