ESOP – Ameriška invencija za lastništvo zaposlenih

Tej Gonza

Morda bo podatek, da ima ZDA največji program lastništva za zaposlene na svetu, za bralca zanimiv. Združene Države si pogosto rišemo kot raj korporativnega kapitalizma, vendar pa je bogata zgodovina idej ameriškega pragmatizma, konservatizma in liberalizma rodila tudi kakšne zanimive progresivne modele ekonomske organizacije. Lastništvo zaposlenih je bila pravzaprav pobuda republikanca Rusella Longa, ki se je na pobudo ekscentričnega ekonomista in odvetnika Louisa O. Kelsa zavzel za implementacijo posebne zakonodaje, ki bi zagotovila finančni mehanizem in davčne olajšave za lastnike podjetij, ki delnice prodajo posebnim ESOP skladom.

Tako je bila leta 1974 z obeh strani podprta sprejeta ERISA zakonodaja. ESOP je pokojninski program za zaposlene, ki investira v delnice matičnega podjetja in si lahko lasti do 100% delnic podjetja. Običajno se odkup delnic financira z dolžniškim kapitalom, posojilo pa se pokriva s pomočjo mesečnega denarnega toka, ki ga podjetje zagotovi ESOP skladu. Pogosto se tudi zgodi, da lastnik pristane na obročno kupovanje njegovih delnic z neobdavčenimi prihodki podjetja, delnice pa se v tem primeru potem postopoma prenašajo v lastništvo ESOP sklada. ESOP program zagotavlja številne davčne olajšave, tako za prvotne lastnike, kot za zaposlene, podjetje in kreditorje. Ključna lastnost ESOP modela, ki je poskrbela za njegov uspeh, je pogoj, da morajo biti v ESOP sklad vključeni vsi zaposleni, ter dobro domišljen sistem financiranja, ki omogoča odkup delnic, brez da bi zaposleni morali karkoli plačati iz lastnih prihrankov.

In res se zdi – skozi luč različnih statistik -, da je v ZDA ESOP velika zgodba uspeha. V ESOP sklade 7000+ podjetij je vključenih 13 milijonov zaposlenih, kar predstavlja približno 10% vse delovne sile v privatnem sektorju. V 40 letih od začetka ESOP programa je bilo opravljenih več kot 70 empiričnih študij o vplivu lastništva zaposlenih na uspešnost teh podjetij v primerjavi s primerljivimi konkurenčnimi podjetji klasičnih lastniških struktur. Sklepi raziskav so skladni; ESOP-i uživajo višjo produktivnost, večjo varnost delovnih mest v času krize, povišanje prodaje na zaposlenega, boljše počutje zaposlenih na delovnem mestu, večjo inovativnost in prodornost na trgih in številne druge pozitivne ekonomske kazalce.

Povprečna razlika v produktivnosti med ESOP podjetjem in primerljivim podjetjem brez ESOP-a je 6.2% v prid ESOP podjetju (Kruse, 2002). Še večje razlike opazimo, v kolikor ESOP podjetja razdelimo na prva, kjer so spremenili samo lastniško strukturo, vodstveno organizacijo pa pustili nedotaknjeno in druga, kjer so prav tako uvedli spremembe v samem vodenju podjetja ter poskrbeli za izobraževalni program za zaposlene. Medtem ko je za prvo skupino značilno »samo« 3,8% povečanje prihodkov na zaposlenega (Quarrey et. al., 1986), so ESOP podjetja, ki so zaposlenim omogočila več participacije in avtonomije v povprečju povečale prodajo na zaposlenega za kar 8-11% in porast zaposlovanja za 10,9% (NCEO, 2019).

Rutgers 2019 – Lastništvo zaposlenih močno prispeva k zmanjševanju premoženjskih razlik v zda

Medtem ko se je večina dosedanjih študij ukvarjala z doprinosom lastništva zaposlenih k poslovni uspešnosti ESOP podjetij, pa je leta 2019 Rutgers Univerze v New Jerseyu opravila prvo nacionalno študijo, ki je več let preučevala vpliv lastništva zaposlenih na dohodke nižjih in srednjih dohodkovnih razredov v ZDA. Rezultati so izredno spodbudni. Izkazalo se je, da ameriški ESOP-i pozitivno prispevajo k povečevanju premoženja za slabše plačane delavce in tudi k zmanjšanju spolnih ter rasnih razlik na delovnem mestu. V raziskavo je bilo vključenih 200 zaposlenih iz 21 podjetij, ki delavcem zagotavljajo vključevanje v lastniško shemo. Približno polovica delavcev v vzorcu se kvalificira v nižji ali srednji dohodkovni razred. Glavne ugotovitve študije so bile:

  • Povprečna vrednost v ESOP skladu za posameznega zaposlenega, ki pripada kategoriji nižjega do srednjega dohodkovnega razreda, je 165.000$, medtem ko ima delavec enake dohodkovne skupine v drugih shemah prispevkov delodajalcev v povprečju privarčevanih 17.000$.
  • V skupini nižjega in srednjega dogodkovnega razreda imajo delavci blizu upokojitvene starosti (med 60 in 64 letom), ki so vključeni v ESOP program, desetkrat več premoženja kot drugi delavci te skupine blizu upokojitvene dobe.
  • ESOP-i močno znižajo spolne in rasne premoženjske neenakosti.

Slika 1 (Vir: Rutgers študija, 2019)

Rutgers

  • Številni delavci so si z ESOP računi zavarovali posojila, s katerimi so odplačali zdravstvene račune, kredite za nepremičnine in poslali otroke na študij.
  • Veliko delavcev nižjega in srednjega dohodkovnega razreda, še posebej samskih žensk, je povedalo, da jim delo v podjetju z lastništvom zaposlenih zagotavlja občutek ekonomske varnosti in upokojitvene varnosti.
  • V ESOP-ih, kjer so bili zaposleni vključeni v participatorni menedžment, so delavci napredovali v komunikacijskih spretnostih, se naučili osnovnih orodij upravljanja in poslovanja, kar jim je pomagalo tudi pri izboljšanju finančnega odločanja v lastnem gospodinjstvu.

 

»Prejšnje raziskave so pokazale, da se podjetja v lasti zaposlenih obnesejo bolje od povprečja, nismo pa vedeli, kaj lastništvo zaposlenih pomeni delavcem. Ta študija ponuja bogato bazo podatkov o tem, kako lastništvo zaposlenih spremeni življenje nižjega in srednjega dohodkovnega razreda.« Prof. Douglas Kruse, Rutgers Institute for Employee Ownership and Profit Sharing.

Raziskava zaključuje z ugotovitvijo, da lastništvo zaposlenih lahko močno zniža premoženjske razlike, ki so še posebej v ZDA, pa tudi drugje po svetu velik ekonomski in družbeni problem. Pomembno se je namreč zavedati, da podatki o dohodkovni neenakosti ne povejo veliko – glavni element ekonomske neenakosti ostaja premoženjska neenakost, ki je predvsem neenakost v lastništvu nepremičnin in kapitala (npr. delnic podjetja). Da bi razmišljali v smer večje ekonomske enakosti in večje enakosti v priložnosti, politiki ni potrebno posegati izključno po redistributivnih državnih politikah. Z dobro zamišljenimi političnimi ukrepi, ki bi spodbujali lastništvo zaposlenih, je mogoče poskrbeti za predistribucijo kapitala v smer večje egalitarnosti v lastništvu med državljani.

2 responses

  1. Eden od problem ESOP-a je pogoj, da morajo biti vanj “včlanjeni” vsi zaposleni. Ali ste kdaj v življenju poskušali postaviti vseh 100% zaposlenih.na skupni imenovalec. V Sloveniji je to (skoraj?) misija nemogoče. Vsaj sam menim, da to ni mogoče, razen v zelo majhnih kolektivih. Verjamem, da je tudi v ZDA to zelo težko, kar nenazadnje govorijo tudi številke (manj kot 10% zaposlenih v privatnem sektorju). Kljub statistiki in oh-in-sploh izsledkom raziskav… Ampak najbrž bi kakšni drugi prfoksi in raziskovalci komot našli, če že ne ravno nasprotne izsledke, pa vsaj negativne izsledke kakšne druge vrste.
    LP
    Matjaž

  2. 10% v zasebnem sektorju je kar velika številka, še posebej v obziru na to, da ESOP cilja na majhna in srednje velika podjetja (95% ESOP-ov so MSP), saj “public companies” (ie. borza) v ZDA predstavljajo okrog 50% zaposlitev.

    100% je zelo smiseln pogoj, saj vsi zaposleni pripomorejo k ustvarjenem produkta, zato si vsi zaslužijo biti soudeležni v lastništvu končnega produkta, mar ne? Prav tako na smiselnost kažejo rezultati ESOP-ov. Če bi šli brat študije se izkaže, da razdelitev na zaposlene-lastnike in zaposlene, ki to niso (npr. pri ESPP), na delovnem mestu negativno vpliva na produktivnost in samo počutje delavcev ter na delovno atmosfero. Pravzaprav je precej samoumeven zaključek, se vam ne zdi?

    Ena izmed redkih negativinh posledic, po mojem mnenju in mnenju raziskovalcev na tem podorčju je, da se vedno najde “nekdo”, ki bo nasprotoval zavoljo nasprotovanja samega. Sistem torej ne sme omogočati veto individualnim zaposlenim; zato tudi obstajajo neki varnostni mehanizmi. Kljub temu se izkaže, da v večini primerov (99% +) vsi zaposleni z veseljem vstopijo v ESOP program. Edina bolj odmevna izjema je United Airlines, kjer so stevardesi/e kolektivno izpogajali/e, da niso del ESOP-a. V literaturi se prav to pogosto navajo kot enega izmed razlogov, zakaj je tam notranje-lastniška shema propadla.

    Če želite usmeritev na relevantno literaturo, to naredim z veseljem.

    T.G.

%d bloggers like this: