Politično motivirani investicijski cikli v času lokalnih volitev in ali je to problem

Tudi sami ste najbrž opazili, da se na lokalni ravni, v vaši občini, v letu volitev nenadoma poveča vnema po asfaltiranju cest, gradnji kolesarskih poti in vodovodov, odpiranju novozgrajenih vrtcev, šol, domov za ostarele, čistilnih naprav itd. In res, če pogledate občinske proračune in izločite predvsem dve postavki, in sicer skupne investicijske izdatke in ožje opredeljene investicijske izdatke za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ter ju narišete, dobite spodnjo sliko (sivo osenčena polja označujejo leta z občinskimi volitvami).

Obc-investicije-1

Vir: Ministrstvo za finance – Konsolidirani proračuni občin; lastni preračuni.

V volilnih letih se skupni investicijski odhodki vseh občin skupaj v agregatu povečajo v povprečju iz dobrih 680 mio evrov (povprečje v 3-letnem obdobju pred volitvami) na dobrih 980 mio evrov oziroma za okroglih 300 mio evrov. Ključni del investicijskih odhodkov so izdatki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki se v volilnih letih povečajo v povprečju iz 440 mio evrov na dobrih 675 mio evrov. 

Seveda, župani se hočejo pokazati pred svojimi volilci in dobiti podporo za še en mandat.

Po volitvah investicijska vnema na občinski ravni hitro usahne in je po dveh letih na absolutnem dnu, nakar se v predvolilnem letu nekoliko izboljša, zelo poveča pa se šele v volilnem letu. Ta dinamika se kaže tudi pri preračunu realnih vrednosti na indeks s stalno osnovo v 2008 v spodnji sliki. Indeksirani podatki kažejo hitrejšo volilno dinamiko občinskih izdatkov za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije kot za skupne investicije, kar nakazuje, da občine v volilnem letu investicijsko dinamiko fokusirajo predvsem na navzven vidne objekte (infrastruktura, javne zgradbe) in manj na opremo.

Obc-investicije-2

Vir: Ministrstvo za finance – Konsolidirani proračuni občin; lastni preračuni.

S preprosto ekonometrično analizo lahko hitro ocenimo, kolikšni so ti politično motivirani odkloni v investicijski dinamiki občin v volilnem letu. Analiza kaže na splošen negativni trend občinskih investicij oziroma na splošno padajočo dinamiko investicijskih izdatkov občin v obdobju 2008-2018, kar je v največji meri najbrž posledica dolgotrajne krize. Nasprotno pa koeficienti za volilno leto kažejo na močno odstopanje investicijskih izdatkov občin navzgor v volilnem letu. V povprečju vse občine v volilnih letih dvignejo investicijske izdatke za polovico, pri čemer pa 5 velikih mestnih občin (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Kranj) v volilnem letu praktično podvoji skupne investicijske izdatke. Pri izdatkih za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije je politično motivirana investicijska dinamika občin še bolj izrazita, saj se v povprečju v vseh občinah ti izdatki povečajo za 63%, v 5 velikih občinah pa kar za 170% glede na nevolilna leta.

Ali povečana občinska investicijska dinamika izrinja zasebne investicije?

Podatki torej potrjujejo preprosto empirično izkustvo vsakogar od nas in nakazujejo na jasno politično motivirano investicijsko dinamiko občin. Ključno vprašanje pa je, ali je takšna politično motivirana investicijska dinamika občin problematična.

Teoretično gledano ima lahko politično motivirana investicijska dejavnost občin negativen vpliv na dinamiko podjetniških investicij v občinah zaradi t.i. crowding-out učinka (učinek izrinjanja). Mehanizem, preko katerega bi občinske uprave lahko izrinjale podjetniške naložbe, poteka prek cen gradbenih storitev in materialov. Povečana investicijska dejavnost občin v volilnem letu bi lahko vplivala na porast cen gradbenih storitev in materialov, kar znižuje stopnjo donosa od investicij in potencialno donosne podjetniške projekte spremeni v nedonosne in s tem manj ali povsem neatraktivne za investicijo.

Obc-investicije-4

Empirična analiza sicer tovrstnega “kanala” za izrivanje zasebnih investicij prek cenovnega mehanizma ne potrjuje. Analiza dinamike indeksov stroškov gradbenega materiala, cen gradbenih storitev in občinskih investicij v novogradnje v zgornji sliki kaže, da med prvima (stroški materiala in cene gradbenih storitev) ter dinamiko občinskih investicij v novogradnje ni očitne korelacije. V volilnih letih, ko se občinske investicije dramatično povečajo, ni opaznega odklona navzgor pri serijah indeksa stroškov gradbenega materiala in indeksa cen gradbenih storitev. Morda je določena izjema odklon navzgor pri indeksu stroškov gradbenega materiala v letu 2010, vendar to ni sistematično in je lahko naključne narave.

Analiza tudi ne potrjuje neposrednega učinka izrinjanja zasebnih s strani občinskih investicij. Kot kaže spodnja slika, med dinamiko občinskih investicij v novogradnje in dinamiko skupnih investicij bodisi v nestanovnjske zgradbe bodisi v inženirske projekte v Sloveniji ni očitne povezave. Če dinamiki obeh serij v določenih obdobjih sovpadata, pa je ta povezava pozitivna in ne negativna, kot bi pričakovali, če bi občinske gradbene investicije izrivale podjetniške. To potrjuje tudi ekonometrična analiza.

Obc-investicije-5

Cikel občinskih investicij, ki je v skladu z volilnimi cikli 4-letni, v obdobju 2010-2013 sicer sovpada s splošno negativno dinamiko nestanovanjskih gradbenih investicij v Sloveniji, vendar je to posledica velikega upada naložb slovenskih podjetij po izbruhu krize. Odklon skupnih investicij v inženirske projekte leta 2014 sicer delno sovpada z dinamiko gradbenih investicij, vendar v precejšnji meri zato, ker skupne investicije v inženirske projekte zajemajo tudi občinske investicije v novogradnje. Podobno velja za delno sovpadanje dinamike občinskih in skupnih investicij v nestanovanjske zgradbe in inženirske projekte v letih 2017 in 2018, pri čemer dinamiko slednjih žene predvsem sedanja visoka konjunktura. 

Imajo občinske investicije makroekonomske učinke?

Občinske investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe so del javnih investicij. V odvisnosti od njihovega obsega in dinamike lahko bolj ali manj pomembno vplivajo tudi na dinamiko celotnega gospodarstva. V volilnih letih lahko te občinske investicije dosežejo raven med 650 in 700 mio evrov letno, kar predstavlja okrog 1.6% BDP. Takšen stimulus ima lahko ob upoštevanju multiplikatorskih učinkov pomemben vpliv na gospodarsko rast in zaposlenost.

Še posebej je ta učinek pomemben v času recesij. In kot sem pisal leta 2014 v Misteriju gospodarskega okrevanja v slikah, so prav občinske investicije v letu 2014 slovensko gospodarstvo potegnile iz dolge recesije. Po dolgi recesiji z dvojnim dnom v obdobju 2009-2013 je slovensko gospodarstvo v zadnjem četrtletju 2013 nenadoma začelo okrevati, rast BDP se je nato nadaljevala in se še okrepila tudi v prvem in drugem četrtletju 2014. Ta nenadni preobrat iz recesije v visoko konjunkturo je požel veliko strokovnega čudenja med ekonomisti. Šele podrobnejša analiza komponent BDP je kasneje pokazala, da je h gospodarskemu preobratu ob izvozu največ pripomogla hitra rast investicij, ne pa denimo rast zasebne in javne tekoče potrošnje.

Do vsebinskega preobrata je prišlo v prvih dveh četrtletjih 2014, in sicer zaradi nenadne hitre rasti investicij v zgradbe in objekte (prispevek k rasti med 1.7 in 1.9 o.t. oziroma več kot polovico povečanja BDP), medtem ko je upad podjetniških investicij v stroje in opremo zmanjševal BDP (za 0.8 oziroma 0.9 o.t.).

Morda se ne spomnite, toda takrat v 2014 smo imeli na to temo precejšnje diskusije s tedanjimi jastrebi na GZS, ki so seveda tudi v času recesije zahtevali nižje davke in bili proti javnim investicijam v infrastrukturo. No, jaz sem jim takrat v nekaj slikah predstavil, kako niso niti izvoz niti zasebne investicije, pač pa  lokalni Keynesi, občinski župani, s svojimi politično motiviranimi investicijami nehote potegnili slovensko gospodarstvo iz recesije.

Za temi investicijami v zgradbe in objekte, ki so leta 2014 slovensko gospodarstvo potegnile iz recesije, je namreč šlo za naložbe v lokalno komunalno infrastrukturo, torej za ceste, krožišča, vodovode, kanalizacije in čistilne naprave itd. Ker Slovenija ob koncu prejšnje finančne perspektive (2007-2013) ni imela dovolj pripravljenih projektov za prijavo na sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev, je vlada leta 2013 pozvala lokalne skupnosti k prijavi lokalnih projektov za sofinanciranje s strani evropskih sredstev.

Ker so bile leta 2014 lokalne volitve, so župani to možnost s pridom izkoristili za povečanje občinskih investicij, in sicer pri novogradnjah iz 380 mio evrov v 2013 na 623 mio evrov v 2014 oziroma kar za 65%. V konkretnem primeru je povečanje občinskih investicij v 2014 pomenilo za skoraj 0.7% BDP višje javne investicije in rezultiralo v dodatnem prispevku h gospodarski rasti v višini med 1.7 in 1.9% BDP.

Obc-investicije-6.png

Pomen občinskih investicij se kaže tudi za druga leta, s tem da se učinek na BDP  volilnih letih poveča za polovico. Kot kaže zgornja slika, občinske investicije v novogradnje na letni ravni v nevolilnih letih prispevajo v povprečju okrog 2%, v volilnih letih pa okrog 3% k skupnemu BDP. V letu 2018 naj bi skupne občinske investicije v višini 663 mio evrov v novogradnje (brez upoštevanja uvozne porabe) povzročile neto makroekonomski učinek (učinek na dodano vrednost celotnega gospodarstva) v višini 1.273 mio evrov oziroma 2.9% BDP.

Seveda so zgoraj predstavljeni kazalci le ena plat politično motiviranih ciklov občinskih investicij. Druga plat je financiranje teh investicij in morebitno preveliko povečevanje zadolženosti občin. Analiza morebitnega tovrstnega nevzdržnega povečanja zadolženosti občin zaradi volilnih ciklov v povprečju sicer ni pokazala, saj se naslednja tri leta po volitvah investicije prepolovijo in se mestni sveti ukvarjajo z iskanjem dodatnih virov za pokritje preteklih ambicij. Lahko pa problem nastopi na ravni posameznih občin, kjer so župani pretiravali z iskanjem simpatij z volilci prek povečane investicjske dinamike.

_____________

* Skrajšan povzetek na podlagi analize “Vpliv občinskih volitev na povečanje občinskih investicijskih izdatkov, na cene gradbenih materialov in storitev in na agregatno gospodarsko dinamiko” (2018), pripravljene za naročnika Transparency International Slovenia. Objavljeno z dovoljenjem naročnika.

 

 

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: